Feed on
Posts
Comments

PALMANOVA

Na začetku bloga tedensko objavljam razne slike z mojih kolesarskih poti ter krajšim opisom poti. Pri tem je pogosto poudarek na slikah, na doživetjih, manj na samem opisu poti ali navodilom za kolesarjenje. Continue Reading »

“Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini” so zapisali ob 56-odstotnem povečanju dobička v prvem kvartalu v Novi Ljubljanski banki. Takšna ocena naj bi pospremila odločanje nadzornikov SDH glede prodaje banke, čeprav bi se lahko vprašali ali pomenijo tako prikazani rezultati dodatno spodbudo k prodaji, podporo za višjo prodajno ceno ali – dodatni razlog, da banke ne prodamo za ceno, ki so jo pripravljeni plačati potencialni kupci. Continue Reading »

V prejšnjem tekstu predstavljeni podatki o poslovanju gospodarskih družb Slovenije so seveda samo en delček celotne slike in namen pisanja ni bila neka celovitejša analiza uspešnosti naših podjetij. Z dodatnimi podatki sem želel samo pokazati, da slika o poslovanju najbrž ni tako slaba kot bi lahko zaključili samo iz gibanja dobička (kar je izpostavil AJPES). Gibanja so dejansko ugodnejša, posebno če relativiziramo leti 2007 in 2008, ko so rezultati v pretežni meri temeljili na zadolževanju in dolgoročno niso bili vzdržni. Vsekakor pa tudi drži, da smo v zadnjem desetletju veliko izgubili in ob ustreznejši ekonomski politiki bi bili rezultati lahko pomembno boljši.

Na blogu JP Damijana so bile na isti članek izpostavljene določene dileme in mogoče je smiselno, da določene poudarke pogledamo še z nekoliko širšega vidika. Tako še enkrat prikazujem grafikon v katerega sem vključil še dva kazalca uspešnosti ter tudi leti 2007 in 2008. Ožja kot je kategorija spremljanja rezultata, večja so nihanja. Poleg izkaza neto čistega dobička je prikaz neto dobička pred popravki vrednosti naložb vseeno boljši pokazatelj uspešnosti poslovanja (to prikazuje dodatna rdeča črta). Tu se lepo vidi, kako smo v letih 2007 in 2008 dobičke napihnili s prevrednotenim premoženjem (takrat je bil izkazani dobiček višji), kasneje pa so ti popravki dobiček zniževali. Continue Reading »

Pred nekaj dnevi je AJPES objavil prve rezultate poslovanja gospodarskih družb Slovenije. Izvedeli smo sicer samo nekaj ključnih podatkov, medtem ko bo celotno poročilo kot običajno verjetno objavljeno sredi maja. Rezultati so seveda v skladu s pričakovanji precej boljši kot v letu poprej. Ob nekaj večjih prihodkih od prodaje, je dodana vrednost porasla za 7 %, končni rezultat poslovanja pa je celo 70 % višji kot v letu 2015.

Kot enega ključnih podatkov je AJPES izpostavil gibanje neto čistih dobičkov (dobički vseh podjetij po plačilu davkov ter zmanjšanju za vse izgube). Ti so v lanskem letu znašali 3,2 milijarde evrov, kar pa je še vedno manj od rekordnega leta 2007. Gibanje za teh zadnjih deset let je AJPES prikazal tudi v obliki grafikona in sicer rumena črta na spodnji sliki. Ta in podobni podatki se praviloma uporabljajo pri dokazovanju teze o “izgubljenem desetletju” Slovenije, da torej še vedno nismo ulovili nekdanjih dosežkov. Continue Reading »

Kljub zavezam, ki smo jih dali Evropski komisiji v času sanacije bank, bo prodaja NLB vsekakor eno od osrednjih vprašanj naše ekonomske politike v naslednjih mesecih. Imamo zagovornike prodaje, ki zagovarjajo predvsem umik države iz upravljanja družb, ker naj bi to omogočalo koruptivna dejanja, pa tudi upravljanje naj ne bi bilo optimalno. Na drugi strani pa še več nasprotnikov, kjer je osnovno vodilo, da moramo ohraniti hrbtenico našega bančnega sistema v domačih rokah. Izpostavljajo, da ne smemo tujcem pod ceno “podariti” še pomembne institucije, kot se je zgodilo z NKBM. Vlada je vsekakor v precepu med “kredibilnostjo” do prevzetih zavez in umikom iz gospodarstva ter dokaj močnim pritiskom nasprotnikov prodaje, posebno ker kake visoke kupnine ne more pričakovati. V takšnih razmerah si vlada (SDH) pač težko privošči očitek, kakšno izgubo je naredila s prodajo. Ob množici mnenj ter racionalnih in iracionalnih argumentov, ni odveč nekoliko podrobneje pogledati tudi konkretne številke (vsi podatki temeljijo na letnih poročilih banke 2008-2016). Te sicer še vedno omogočajo različna tolmačenja, a vseeno je prav, da iz njih izhajamo. Pri tem nekaj podrobnejši vpogled v poslovanje banke zadnjih deset let prikazujem v drugem delu teksta, za začetku iskanja odgovora o prodaji banke, pa le nekaj zaključkov o bilančnem položaju in rezultatih Skupine NLB. Continue Reading »

Pred dnevi, na svetovni dan sreče, je bil objavljen World Happiness Report 2017, torej mednarodna raziskava o zadovoljstvu (sreči) ljudi, ki zajema podatke iz kar 155 držav. Na njej je Slovenija uvrščena šele na 62. mesto, tudi za državami kot Nikaragva, Uzbekistan ali Alžirija ter seveda za večino vsaj primerljivih evropskih držav. Takšna uvrstitev je seveda sprožila plaz komentarjev in zgražanja. To se je fokusiralo predvsem na delovanje politike, ekonomske razmere, privatizacijo in vse odklone, ki se dogajajo v Sloveniji v zadnjih letih. Vsak komentator pač razumljivo po svojem videnju ocenjuje razloge za takšno uvrstitev, saj Slovenija v poročilu razen z doseženim mestom drugače ni omenjena. Zato je mogoče vseeno zanimivo malo natančneje pogledati, kaj so razlogi, zaradi katerih nas je to poročilo uvrstilo na 62. mesto, torej bolj proti sredini lestvice. Sama metodologija uvrščanja posameznih držav nam mogoče vseeno da nekaj odgovorov – čeprav za večino to niti ni pomembno, saj “razloge vemo in takšna uvrstitev je pravzaprav samo potrdilo našega védenja”. Continue Reading »

Še leto, ne, pol leta nazaj je bil Ivica Todorić, lastnik in predsednik uprave Agrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na Hrvaškem, danes pa bi lahko skoraj rekli, da je državni sovražnik (zločinec) številka ena. Kaj se je v tem času zgodilo s podjetjem? V formalnem smislu nič. Bilanca Skupine Agrokor niso danes nič drugačne kot so bile pred letom ali dvema, obseg posojil je že dve leti na približno enaki višini. Teh posojil danes sicer ne more vrniti v rokih, vendar to ni mogel niti pred dvema, niti pred petimi leti, a je družba uspešno poslovala in banke so jo brez zadržkov spremljale. Kaj se je torej zgodilo, kaj je tako spremenilo pogled in oceno sposobnosti družbe, ki bi bila brez posebnega zakona verjetno že na poti v stečaj? Continue Reading »

Pred časom je bila objavljena precej odmevna analiza g. Boleta o dobičkonosnosti bank evropskega denarnega območja. V njej predstavlja, kako so slovenske sistemske banke bistveno bolj učinkovite kot na primer nemške ali kot je povprečna donosnost vseh bank, ki jih neposredno spremlja ECB. Ocenjuje, da je takšen rezultat posledica različne ocene potrebnih slabitev bančnih terjatev oziroma, da naj bi ECB mogoče drugače ocenjevala kvaliteto portfelja bank kot so kriteriji v Banki Slovenije oz. kot jih ocenjujejo same banke v svojih letnih poročilih. Banka Slovenije je kasneje pojasnila, da je ECB upoštevala najvišji nivo konsolidacije, da je torej v poročilu za NKBM upoštevala rezultate na nivoju njihovega lastnika (družba Biser Bidco registrirana v Luksemburgu). Težko je namreč razumljivo, da bi bile kar naenkrat (in samo v letu 2016) slovenske banke nekajkrat bolj uspešne kot banke v drugih državah z evrom. Continue Reading »

Verjetno je veliko bralcev zastriglo z ušesi že samo ob naslovu, a preden odgovorimo na vprašanje, najprej nekaj podatkov o podjetju IKEA.

Trgovsko mrežo IKEA je leta 1943 na Švedskem ustanovil Ingvar Kamprad (ravno te dni bo dopolnil 91 let) in v sedemdesetih letih obstoja je zrasla v eno največjih in najbolj prepoznavnih trgovskih družb na svetu. Blagovna znamka IKEA se uvršča med najbolj znane in vredne svetovne blagovne znamke. Zaposlujejo 155 tisoč ljudi in letno prodajo preko 30 milijard evrov predvsem pohištva in ostale opreme za dom. Vsa ta leta njeno poslovanje zaznamuje stalna rast in samo v zadnjih desetih letih so podvojili obseg prihodkov iz prodaje, s 328 trgovskimi centri pa so prisotni na vseh celinah. Continue Reading »

Predvsem bliskovito, pragmatično ter brez hipokrizije in histerije.

Pred dnevi smo lahko slišali, kako naj bi vsaka slovenska družina prispevala že 500 evrov za reševanje Cimosa. To je zopet ena od izjav, ki na čim bolj slikovit in preprost način usmerjajo javno mnenje. Cimos je postal nekakšno torišče, na katerem krešejo različna mnenja o vlogi države, državni pomoči, ohranjanju delovnih mest, nacionalnem interesu in podobno. In takšna medijska izpostavljenost primera je za družbo samo slabo, saj so odgovorni toliko bolj previdni pri svojih (ne)odločitvah. Zaradi tega je danes položaj Cimosa slabši kot pred osmimi leti brez odgovornega za to dolgotrajno kalvarijo. Mogoče je zanimivo primerjati, kako so se reševanja avtomobilske industrije lotili v Združenih državah Amerike. Podatki so večinoma povzeti po članku “Auto Industry Bailout (GM, Ford, Chrysler); Was the Big 3 Bailout Worth It)”. Continue Reading »

Proračunska gibanja v lanskem letu vsaj zaenkrat kakšne večje medijske obravnave niso bila deležna – mogoče tudi zato, ker so podatki vsaj na prvi pogled kar ugodni. Vemo pač, da je za javnost in medije informacija zanimiva, če je šokantna in slaba. Lanska bilanca slovenskega proračuna izkazuje namreč skoraj pol nižji primanjkljaj kot v letu 2015 in ta podatek za večino komentatorjev ni preveč zanimiv v njihovi želji prikazovanja neugodnih gibanj. Seveda ima takšen rezultat različna ozadja in nikoli ni črno-bel, zato poglejmo nekaj ključnih sprememb, ki so se pri javnofinančnih gibanjih dogajala v preteklem letu. Continue Reading »

Older Posts »