Feed on
Posts
Comments

PALMANOVA

Na začetku bloga tedensko objavljam razne slike z mojih kolesarskih poti ter krajšim opisom poti. Pri tem je pogosto poudarek na slikah, na doživetjih, manj na samem opisu poti ali navodilom za kolesarjenje. Continue Reading »

Iz skopih informacij glede prodaje NLB ter razumljivo še bolj previdnih izjavah finančne ministrice se da izluščiti, da smo na Evropski komisiji zaprosili za podaljšanje roka za tri leta (torej 2020) z istočasno ukinitvijo omejitev pri poslovanju NLB. Kot vemo, smo v letu 2013 z 1,55 milijarde evrov dokapitalizirali Novo Ljubljansko banko, kar se je štelo kot državna pomoč. Zato smo se takrat obvezali, da bomo banko prodali do konca leta 2017, njeno poslovanje pa bo omejeno. Postopek prodaje se je pričel lani pomladi, pred dobrim mesecem dni pa se je vlada odločila, da zaradi prenizko ponujene kupnine, postopek prodaje ustavi. Glede na dosedanja dogajanja ter razmere na finančnih trgih bo s precejšnjo gotovostjo neuspešen tudi drugi poskus, zaradi česar bi si že danes morali zastaviti drugačne cilje. Continue Reading »

Da so v zadnjih letih med živilskimi trgovci pobudo prevzele diskontne trgovine (Hofer, Lidl, Eurospin) seveda ni nobenega dvoma. Tudi to, da tržni delež odvzemajo domačim, tradicionalnim trgovcem. Če pa vas mogoče zanima nekaj več podatkov o tem, kaj se dogaja na področju živilske trgovine zadnjih deset let, pa je v nadaljevanju nekaj grafični prikazov. Seveda ni namen teksta neka poglobljena analiza razmer, še manj razlogov za uspešen prodor novih ponudnikov, temveč samo prikaz nekaj zanimivih podatkov. Kot glavni razlog hitre rasti prodaje Hofra in Lidla so nedvomno ugodne ponudbe, predvsem cenovne, privablja pa tudi zanimiv nabor blaga. To vsekakor postavlja nove izzive dolgoletno prisotnim trgovcem za ohranjanje vsaj nominalnega obsega prodaje. Continue Reading »

V zadnjem obdobju je aktualna oblast tako zadolžila državo, da dolga ne bodo uspeli odplačati niti naši vnuki…”. Takšen komentar običajno slišite v zvezi s porastom našega javnega dolga – a tokrat je mišljena Japonska. Država, kjer je javni dolg nekajkrat višji od slovenskega. Seveda gre za “eksotično”, oddaljeno državo, ki se naše stvarnosti prav veliko ne dotika. vseeno pa so nekatere primerjave zelo zanimive in poučne. Primerjave, ki pokažejo, da naše razmere niso tako problematične, kot se običajno prikazuje. V tekstu razumljivo lahko izpostavim samo nekaj osnovnih podatkov ter vidikov, a za prvo oceno zadošča. Tematika predvsem njihovega javnega dolga je precej kompleksna, tudi v strokovni javnosti so prisotne zelo različne ocene, zato je nek takšen prikaz pač omejen. Continue Reading »

Ob vseh dogajanjih z drugim tirom in Luko Koper kaže, da se ponovno odpirajo tudi razmišljanja v zvezi z oblikovanjem logističnega holdinga – povezavi med Slovenskimi železnicami in Luko Koper. Glede na to, da se več kot polovica tovora Luke Koper pripelje ali odpelje po železnici in da menda tudi Slovenske železnice polovico tovornega prometa realizirajo s tovorom iz Luke, imajo takšne ideje vsekakor svojo logiko. Seveda pa je pri takšni povezavi v ozadju še veliko drugih vidikov in interesov. O tem se bo še veliko pisalo in špekuliralo s strani takšnih in drugačnih strokovnjakov. Ob tem pa ni odveč predstaviti tudi nekaj konkretnih podatkov morebitne povezave in poslovanja obeh družb ter tudi vloge železnic nasploh. Večina bralcev se sicer hitro zadovolji z nekaj pavšalnimi ocenami, a v bilancah se skriva veliko zanimivih podrobnosti, ki jih je vredno pogledati. V nadaljevanju se zato osredotočam samo na prikaz podatkov brez širših razmislekov. Continue Reading »

NLB – kaj sedaj?

Prejšnji teden je vlada ustavila prodajo Nove Ljubljanske banke, ker se ni strinjala s prodajo po minimalni ceni, katera je bila določena v višini 1,1 milijarde evrov za celotno banko. Takšna odločitev vlade je seveda sprožila veliko negativnih odmevov. Tako akademska kot strokovna javnost ter tudi mediji so izpostavili predvsem nekredibilnost države, ki zadnji trenutek odstopi od namere za prodajo. Ob tem se najpogosteje sliši očitek, da so v ozadju interesi za nadaljevanje političnega vpliva na poslovanje banke ter koriščenje ugodnosti, ki naj bi jih omogočalo domačijsko lastništvo. Pri vseh takšnih komentarjih je zanimivo, da se praktično nihče ne dotakne prodajne cene. Kot da bi bilo to v celotnem prodajnem procesu pravzaprav nepomembno. Ni torej pomembno ali za banko dobimo eno ali dve milijardi, ključno vprašanje je samo – ali bomo izpolnili dane obveze Evropski komisiji ali ne? Ter, ali bomo prepustili banko v upravljanje tujcem, ki menda to znajo bolje in s tem zaustavili napajanje domačih prisklednikov na državnih jaslih? Continue Reading »

Presenetljivo visoko gospodarsko rast v prvem kvartalu letošnjega leta (5,3 odstotke) poleg nadaljevanja rasti izvoza, poganja tudi krepitev domače potrošnje. To je najbolj enostavno, a tudi točno pojasnilo povečevanja domače dodane vrednosti. Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke – kar pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, to najbrž ne bo držalo. Zato nekaj dodatnih pogledov in številk za tistega, ki ni zadovoljen samo s prvim stavkom ocene gospodarskih gibanj. Continue Reading »

“Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini” so zapisali ob 56-odstotnem povečanju dobička v prvem kvartalu v Novi Ljubljanski banki. Takšna ocena naj bi pospremila odločanje nadzornikov SDH glede prodaje banke, čeprav bi se lahko vprašali ali pomenijo tako prikazani rezultati dodatno spodbudo k prodaji, podporo za višjo prodajno ceno ali – dodatni razlog, da banke ne prodamo za ceno, ki so jo pripravljeni plačati potencialni kupci. Continue Reading »

V prejšnjem tekstu predstavljeni podatki o poslovanju gospodarskih družb Slovenije so seveda samo en delček celotne slike in namen pisanja ni bila neka celovitejša analiza uspešnosti naših podjetij. Z dodatnimi podatki sem želel samo pokazati, da slika o poslovanju najbrž ni tako slaba kot bi lahko zaključili samo iz gibanja dobička (kar je izpostavil AJPES). Gibanja so dejansko ugodnejša, posebno če relativiziramo leti 2007 in 2008, ko so rezultati v pretežni meri temeljili na zadolževanju in dolgoročno niso bili vzdržni. Vsekakor pa tudi drži, da smo v zadnjem desetletju veliko izgubili in ob ustreznejši ekonomski politiki bi bili rezultati lahko pomembno boljši.

Na blogu JP Damijana so bile na isti članek izpostavljene določene dileme in mogoče je smiselno, da določene poudarke pogledamo še z nekoliko širšega vidika. Tako še enkrat prikazujem grafikon v katerega sem vključil še dva kazalca uspešnosti ter tudi leti 2007 in 2008. Ožja kot je kategorija spremljanja rezultata, večja so nihanja. Poleg izkaza neto čistega dobička je prikaz neto dobička pred popravki vrednosti naložb vseeno boljši pokazatelj uspešnosti poslovanja (to prikazuje dodatna rdeča črta). Tu se lepo vidi, kako smo v letih 2007 in 2008 dobičke napihnili s prevrednotenim premoženjem (takrat je bil izkazani dobiček višji), kasneje pa so ti popravki dobiček zniževali. Continue Reading »

Pred nekaj dnevi je AJPES objavil prve rezultate poslovanja gospodarskih družb Slovenije. Izvedeli smo sicer samo nekaj ključnih podatkov, medtem ko bo celotno poročilo kot običajno verjetno objavljeno sredi maja. Rezultati so seveda v skladu s pričakovanji precej boljši kot v letu poprej. Ob nekaj večjih prihodkih od prodaje, je dodana vrednost porasla za 7 %, končni rezultat poslovanja pa je celo 70 % višji kot v letu 2015.

Kot enega ključnih podatkov je AJPES izpostavil gibanje neto čistih dobičkov (dobički vseh podjetij po plačilu davkov ter zmanjšanju za vse izgube). Ti so v lanskem letu znašali 3,2 milijarde evrov, kar pa je še vedno manj od rekordnega leta 2007. Gibanje za teh zadnjih deset let je AJPES prikazal tudi v obliki grafikona in sicer rumena črta na spodnji sliki. Ta in podobni podatki se praviloma uporabljajo pri dokazovanju teze o “izgubljenem desetletju” Slovenije, da torej še vedno nismo ulovili nekdanjih dosežkov. Continue Reading »

Kljub zavezam, ki smo jih dali Evropski komisiji v času sanacije bank, bo prodaja NLB vsekakor eno od osrednjih vprašanj naše ekonomske politike v naslednjih mesecih. Imamo zagovornike prodaje, ki zagovarjajo predvsem umik države iz upravljanja družb, ker naj bi to omogočalo koruptivna dejanja, pa tudi upravljanje naj ne bi bilo optimalno. Na drugi strani pa še več nasprotnikov, kjer je osnovno vodilo, da moramo ohraniti hrbtenico našega bančnega sistema v domačih rokah. Izpostavljajo, da ne smemo tujcem pod ceno “podariti” še pomembne institucije, kot se je zgodilo z NKBM. Vlada je vsekakor v precepu med “kredibilnostjo” do prevzetih zavez in umikom iz gospodarstva ter dokaj močnim pritiskom nasprotnikov prodaje, posebno ker kake visoke kupnine ne more pričakovati. V takšnih razmerah si vlada (SDH) pač težko privošči očitek, kakšno izgubo je naredila s prodajo. Ob množici mnenj ter racionalnih in iracionalnih argumentov, ni odveč nekoliko podrobneje pogledati tudi konkretne številke (vsi podatki temeljijo na letnih poročilih banke 2008-2016). Te sicer še vedno omogočajo različna tolmačenja, a vseeno je prav, da iz njih izhajamo. Pri tem nekaj podrobnejši vpogled v poslovanje banke zadnjih deset let prikazujem v drugem delu teksta, za začetku iskanja odgovora o prodaji banke, pa le nekaj zaključkov o bilančnem položaju in rezultatih Skupine NLB. Continue Reading »

Older Posts »