Feed on
Posts
Comments

PALMANOVA

Na začetku bloga tedensko objavljam razne slike z mojih kolesarskih poti ter krajšim opisom poti. Pri tem je pogosto poudarek na slikah, na doživetjih, manj na samem opisu poti ali navodilom za kolesarjenje. Continue Reading »

Ali veste, da v državi izplačujemo tudi državne podpore, ki so sorazmerne z višino prejemkov (da torej dobite več podpore, višji ko so vaši prejemki)? Kot vemo, država letno poleg pokojnin (zanje gre skupaj 4,2 milijarde evrov) namenja še 2,2 milijarde evrov za druge transferje prebivalstvu: od bolniških, porodniških, subvencij vrtcev, nadomestil za nezaposlene, štipendij, izdatkov za prehrano in prevoz v šolah, dodatkov k pokojninam, dodatkov za pomoč in postrežbo, za invalide, veterane… do neposredne denarne socialne pomoči. Ta izplačila so deloma nadomestila za čas, ko ne moremo delati, večinoma pa gre za pomoč države dohodkovno šibkejšim slojem. A kot rečeno, imamo tudi dodatke, kjer je logika obratna in kjer pri višji plači dobiš tudi večjo državno pomoč. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil, bojim se, da se mogoče tega ne zavedajo niti na ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal takšno rešitev, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo? Continue Reading »

Sanacija bank in posebno odpis podrejenih obveznic je in bo tudi še naprej zelo vroča tema v Sloveniji. Nesporno je bilo v postopku sanacije gledano s časovne perspektive sprejetih precej vprašljivih odločitev in nekateri vidijo v vsem dogajanju skrbno načrtovano zaroto tujega kapitala kako oslabiti državo in priti poceni do premoženja v Sloveniji. Takšno sklepanje pogosto izhaja iz dokaj servilnega sprejemanja usmeritev Evropske komisije, katere cilj ni bila nujno ravno »pomoč« Sloveniji (posebno, ker smo tako vse sami plačali, dobili smo samo omejitve). Je pa tudi res, da so bili takrat zaradi zaostrovanja razmer v okolju ter tudi škodoželjnosti znotraj države, odgovorni pod velikim časovnim pritiskom in hitre odločitve so bile nujne. Samo nekaj, bolj kot ne računovodskih transakcij (šlo je pravzaprav samo za preknjižbe depozitov države v kapital ter premoženja z ene institucije na drugo), je ta pritisk tujine sprostilo, vsi trendi so se obrnili navzgor in zahtevana donosnost na slovenske obveznice (pokazatelj rizičnosti države) je v letu dni padla iz sedem na manj kot en odstotek.

Continue Reading »

V članku o sanaciji bank sem pred dnevi prikazoval na primeru NLB do kakšnih razlik prihaja pri vrednotenju premoženja (portfelja) bank. Iste uprave in revizorji (ali cenilci) lahko na nek dan ocenijo, da je »poštena vrednost« portfelja 6,3 milijarde evrov (vrednost terjatev Skupine NLB do podjetij 31.12.2012), le par mesecev kasneje pa naj bi bilo tega le še za 4,5 milijarde. In za obema ocenama seveda stojijo s svojimi funkcijami in podpisi. Ob takšnih nihanjih vrednosti, ki seveda ključno vplivajo na rezultate banke, smo lahko upravičeno skeptični do izračunov, ko dobimo na mizo novo letno poročilo. Zaradi tega spremljanje uspešnosti banke preko končnega rezultata poslovanja ne odraža nujno dejanskega položaja in dosežkov banke saj jih krojijo odločitve v katero leto vključimo posamezne popravke naložb. Resnično uspešnost osnovne dejavnosti banke zato izkazuje rezultat predno vanj vključimo omenjene slabitve naložbe. Poglejmo zato, kaj se je dejansko dogajalo z uspešnostjo Nove Ljubljanske banke v zadnjih letih. Continue Reading »

Sanacija bank v letu 2013 in tudi odpis podrejenih (hibridnih) obveznic bosta vsekakor še dolgo burila duhove. Največ dilem izhaja iz upravičenosti in strokovnosti stresnih testov, ki so v drugi polovici leta 2013 pokazali kar 4,8 milijardni kapitalski primanjkljaj slovenskih bank ob tem, da so iste banke le pol leta prej s podpisi mednarodnih revizorskih hiš izkazovale zadosti kapitala. Kljub različnim metodologijam vrednotenja je osnovni namen vseh postopkov, da realno ocenijo vrednost premoženja in s tem kapitala banke. Glede na izredno različne rezultate se je nekdo »grdo« zmotil (če smo vljudni). Ker gre seveda za ugledne tuje institucije, za te razlike seveda ne bodo odgovarjale (Banka Slovenije: »Z namenom zagotovitve popolne neodvisnosti in verodostojnosti pregleda je BS najela preizkušene mednarodne svetovalne družbe in ocenjevalce vrednosti nepremičnin…«). Nam pa je seveda ostal prepir ali je bilo stanje državnih bank konec leta 2013 res tako kritično, da bi brez dokapitalizacije šle v stečaj – ali pa so bile vseeno bolj zdrave in odpis podrejenih obveznic ni bil potreben. Končno oceno bo dalo Ustavno sodišče, na konkretnem primeru NLB pa poglejmo kaj se je v njeni bilanci res dogajalo.

Continue Reading »

Zaradi predvidene razbremenitve najvišjih plač, ministrstvo za finance predlaga tudi manjše povečanje davka na dohodek pravnih oseb (davka na dobiček) in sicer iz današnjih 17 na 19 %. Razumljivo bo ta dvig sprožil nasprotovanje gospodarstva, saj nihče ni zadovoljen, če mora plačati višje davke. Posebno to velja za izvoznike, najbolj vitalni del naše družbe, ki so nedvomno zaslužni za ponovno gospodarsko rast. Ni čisto izključeno, da bo moralo ministrstvo pod njihovimi pritiski popustiti in poiskati kake druge rezerve. Čeprav bo sicer tudi javnost pritrjevala njihovim zahtevam, mogoče vseeno poglejmo kakšne so danes davčne obremenitve zaslužkov podjetij. Posebno v primerjavi s pogoji, ki so jih deležni podjetniki in gospodarske družbe v drugih državah. Kljub siceršnjem prepričanju, da imamo v Sloveniji skoraj najvišje davke na svetu, smo pri tej obdavčitvi na čisto drugi strani svetovnih lestvic, torej v skupini držav z najnižjimi davki. Continue Reading »

Vprašanje postopkov pri sanaciji državnih bank konec leta 2013 je dobilo s kriminalistično preiskavo dodatno dimenzijo. Zaradi zahtevnosti se s to tematiko že več kot leto dni ukvarjajo najbolj usposobljeni pravniki v Sloveniji (Ustavno sodišče) ter tudi v Evropi in zanimivo bo videti, koliko bodo k razčiščevanju lahko prispevali strokovnjaki na NPU. Fokus sanacije bank se je tako prenesel predvsem na (ne)upravičenost odpisa podrejenih obveznic – kar pa je pravzaprav logično. Pri celotnem postopku reševanja bank gre sicer za milijarde evrov, a to spada v sklop državnih financ, kjer nismo tako občutljivi (nihče ni neposredno prizadet). Pri obveznicah pa gre za vprašanje premoženja posameznikov, to pa je zanje večjega pomena in najbrž tudi razlog medijske odmevnosti in sodnih ter kriminalističnih postopkov. O sami sanaciji bank je bilo sicer povedano in zapisano že veliko, vseeno pa v nadaljevanju mogoče en dodatni vidik na celotne postopke in na ustreznost odpisa teh obveznic. Continue Reading »

Pred dnevi sem objavil tekst »O davčni razbremenitvi srednjega sloja« v katerem sem izpostavil zavajajoče nastope predstavnikov Ministrstva za finance, ki so predlagane spremembe davčne zakonodaje opredelili kot razbremenitev srednjega sloja. Konkretni izračuni namreč pokažejo, da predvideni popravki dohodninske lestvice izboljšajo položaj samo davčnim zavezancem z najvišjimi prejemki. Glede na dejstvo, da so v Sloveniji glede na druge države močneje obdavčene predvsem najvišje plače, je takšen predlog sicer logičen, a to bi morali potem tudi odkrito povedati. Razumljivo pa dvig najvišjih plač med ljudmi ne bi bil najbolje sprejet in to je bil najbrž razlog za takšno predstavitev. Menim, da bi se pred popravki davčne zakonodaje morali najprej odkrito dogovoriti, katere plače sploh želimo korigirati namesto, da dobivamo na mizo samo nove in nove dohodninske lestvice brez konkretnih izračunov. Continue Reading »

V štirih nadaljevanjih sem poskušal prikazati nekaj dodatnih pogledov na ugotovitve in predloge Bele knjige v zvezi s pokojninskim sistemom. Povečevanje števila starejših ljudi in daljša življenjska doba vsekakor zahtevajo stalno prilagajanje obveznega pokojninskega sistema in v smer podaljševanja starostne meje za upokojitev gredo tudi vsi novi predlogi. Te spremembe niso sporne, vseeno pa v tekstu prikazujem, da razmere niso tako kritične, kot se pogosto prikazuje. Izpostavil sem predvsem nekatera poglavja iz Bele knjige, ki mogoče zahtevajo nekaj dodatnih pojasnil. Za konec pa sem stanje pokojninske blagajne prikazal še na nekoliko drugačen način, z drugačnim pristopom. Tudi ta dokazuje, da ima pokojninski sistem kljub staranju prebivalstva prihodnost, pri čemer pa je odvisen predvsem od gospodarskih razmer in manj od števila starejših ljudi.

VZDRŽNOST POKOJNINSKEGA SISTEMA ŠE NEKOLIKO DRUGAČE

Finančno vzdržnost pokojninskega sistema avtorji Bele knjige preverjajo predvsem preko višine deleža BDP, ki bi ga po posamezni varianti pogojev upokojevanja namenjali za pokojnine. Ti naj ne bi presegali kakih 13 % BDP (v gradivih odstotek sicer ni eksplicitno naveden, a iz teksta lahko tako razumemo) in temu cilju je potrebno prilagoditi število upokojencev in tudi višino pokojnin. Lahko pa to vzdržnost javnih financ v povezavi s pokojninami preverjamo tudi drugače in poglejmo še nekaj številk. Continue Reading »

Na zadnji tekst o Luki Koper in drugem tiru je bilo kar nekaj komentarjev, ki so zajeli širše vidike te tematike. Sam se v razmišljanjih poskušam omejiti samo na preverljiva dejstva in konkretne številke. Zato bi mogoče še enkrat izpostavil samo dva ključna poudarka, katera sem skušal nekaj širše opisati v prejšnjem tekstu.

Tisto, ker je pri celi zgodbi ključno, je pomen dejavnosti Luke Koper oz. pristanišča za celotno slovensko ekonomijo. Družba Luka Koper in njeni zaposleni so pravzaprav samo del celotnega transportnega procesa, ki teče od ladij v pristanišču Koper do meje na Šentilju ali Jesenicah (in v obratni smeri). Na pretovor blaga v Kopru je tudi po moji oceni vezano pet ali tudi večkratno število ljudi poleg neposredno zaposlenih v Luki, od vseh servisnih storitev za Luko, do železnice, špediterjev, avtoprevoznikov ter vseh angažiranih za njihovo servisiranje (seveda tudi zavarovalnice in banke). Skupna dodana vrednost vseh naštetih družb s transportno potjo mogoče dosega celo 400 milijonov evrov (v Luki Koper bi vsekakor znali zbrati celotni zaslužek vseh družb preko slovenskega ozemlja). In to je kvalitetna dodana vrednost, ki omogoča plačevanje zaposlenih v višini dva, tri ali tudi štiri tisoč evrov (povprečni strošek dela v Luki Koper dosega 4.000 evrov mesečno na zaposlenega) in ta dodana vrednost je v veliki meri ustvarjena na tujih trgih.

Continue Reading »

Po več mesecih usklajevanja, smo menda dobili končno verzijo popravkov dohodninske lestvice, katera naj bi pričela veljati s prihodnjim letom. Ob objavi se je umirila retorika, kako bomo s temi popravki nagradili in zadržali mlade strokovnjake (to seveda ne drži, o čemer sem pisal v tekstu »Bomo s spremembami obdavčitve plač zadržali mlade?«). Še vedno pa državna sekretarka vehementno izjavlja (mediji pa ponavljajo), da »bomo razbremenili nižji in srednji dohodkovni razred«. Bolj previden (precizen) je bil minister za finance (v odhodu) z izjavo: »razbremenjujemo kadre, ki so za razvoj Slovenije ključni« (Delo, 13.7.2016). Je pa zanimivo, da predlagatelji nikoli ne nastopajo s podatki o vplivu predlaganih sprememb na konkretne plače, torej koliko evrov in koliko posameznikov bo dobilo več. Objavljene dohodninske lestvice ljudem namreč prav veliko ne povedo. Lahko špekuliramo, da je tak način objave izbran namenoma, saj bi konkretni podatki postavili marsikatero visokoletečo izjavo pod vprašaj. Zato poglejmo konkretne številke, kako so se glede davkov uskladili koalicijski partnerji. Continue Reading »

Older Posts »