Feed on
Posts
Comments

PALMANOVA

Na začetku bloga tedensko objavljam razne slike z mojih kolesarskih poti ter krajšim opisom poti. Pri tem je pogosto poudarek na slikah, na doživetjih, manj na samem opisu poti ali navodilom za kolesarjenje. Continue Reading »

Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih lokacijah. Seveda tega ni vedel nihče. Najbrž tudi večina bralcev tega teksta ne ve, da na avtocestah plača za tank bencina kak evro (dober odstotek) več, kot na črpalkah v mestih ali na vaseh. Takšna praksa je najboljši pokazatelj, kaj lahko pričakujemo po popolni sprostitvi cen naftnih derivatov. Ob vseh pritiskih bo verjetno tudi do tega kmalu prišlo in edina sprememba, ki jo bomo čutili potrošniki, bo dva ali tri evre dražji tank goriva. No, pa seveda še to, da boste imeli možnost izbire – danes plačate za liter dizla 1,27 evra (izven avtocest), potem pa boste lahko izbirali verjetno nekje med 1,30 ali 1,35 evra za liter (izjemoma tudi več). In ta možnost izbire se razume kot največji dosežek svobodnega sveta za razliko od nekih omejitev, ki jih postavlja država. Continue Reading »

Da je izvoz najbolj vitalen del našega gospodarstva, seveda ni nobenega dvoma. Če je zadnja leta naraščal po okoli 5 odstotkov letno, je bil lanski porast celo 13 % in tudi prvi letošnji podatki kažejo, da se visoka rast nadaljuje. Lani je bil presežek tekočega računa že skoraj 3 milijarde evrov, samo izvoza blaga in storitev pa celo preko 4 milijarde več kot uvoza. To pomeni, da smo samo v enem letu ustvarili takšen obseg presežnih prilivov, s katerimi lahko odplačujemo obveznosti do tujine ali v tujini ustvarjamo finančne rezerve. Seveda pa so takšne ugodne številke zelo pogosto tolmačene, kot da z izvozom ustvarjamo 70 in tudi več odstotkov BDP. Da skoraj pretežni del vsega kar ustvarimo, realiziramo v tujini. Takšne izjave ponavljajo politiki, mediji, gospodarstveniki, pa tudi kakemu profesorju ekonomije se je že “zareklo”. Continue Reading »

Prva predvolilna soočenja kažejo, da bodo na ekonomskem področju igrala pomembno vlogo predvsem tri teme: javni dolg, demografska gibanja in obdavčitev plač. Po mnenju prvakov strank gre za kritična področja naše ekonomije, kjer dosedanje ukrepanje izvršilne oblasti ni bilo ustrezno. Predvsem pa obljubljajo ukrepe oz. poteze, s katerimi bodo ta področja uredili in jih naredili znosnejše. Seveda so vse tri naštete teme pomembne, vseeno pa stanje ni niti slučajno tako kritično kot se izpostavlja, prav tako pa realno tudi ne moremo pričakovati kakih korenitih potez, ki bi razmere pomembno spremenile. Continue Reading »

NLB in Turki

V teh dneh lahko spremljamo kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za “zaščito slovenskega premoženja na Hrvaškem”. Vsekakor jih pri tem vodijo dobri nameni, če pa se ti ujemajo še z željami ljudstva, pa je to v volilnem času še toliko bolj pomembno. Težava pa je, da veliko uglednih (ustavno)pravnih strokovnjakov opozarja, da takšno rokohitrsko sprejemanje ustavnega zakona ni najbolj primerna pot. Predvsem pa obstaja bojazen, da kakšne koristi od tega zakona ne bo.

Ob vsej vehemenci pri pravičniškem nastopanju strankarskih prvakov, mi je prišla na misel ena izmed zgodb Frana Milčinskega, seveda o slavnih Butalcih. Obnovimo. Continue Reading »

V teh dneh smo lahko zasledili pomembno drugačne argumente proti previsoki obdavčitvi plač kot smo jih bili vajeni do sedaj. Predstavljeni so bili s strani direktorja kluba slovenskih podjetnikov, zaradi česar takšno stališče lahko razumemo tudi kot pogled podjetniškega sektorja. V Sloveniji je sicer teza o premočno obdavčitvi plač postala kar nekakšen aksiom, ki se ga ponavlja na vseh ravneh. Ker pa so vse večkrat prisotni tudi drugačni pogledi na obdavčevanje dela, je bila logično pričakovana tudi drugačna argumentacija za znižanje davkov na plače, predvsem na najvišje.

Do sedaj smo torej najpogosteje poslušali, da so v Sloveniji visoke plače obdavčene nadpovprečno in da nam zato visoko izobraženi kadri bežijo v tujino. Pri tem so se navajali primeri, da dobi pri nas posameznik s 7.500 evrov bruto plače “kar” 300 evrov manjši neto znesek. To naj bi bil razlog, da razvojni inženirji bežijo v tujino ter argument, da je obdavčitev najvišjih plač potrebno znižati. Kot prvo je potrebno navesti, da sedem tisoč evrov ali več v Sloveniji zasluži le okoli 4.000 ljudi in med njimi tovrstnih inženirjev vsekakor ni veliko, če sploh kakšen. Predvsem pa se verjetno strinjamo, da zaradi 300 evrov razlike nihče ne bo šel živet in delat na primer v Nemčijo ali Anglijo, če ne bodo obstajali tudi drugi razlogi. Ključni povod za odločitev za službo v tujini so bolj druge priložnosti, mogoče sploh možnost zaposlitev ali delo, ki ga doma ne dobijo. V kolikor pa je razlog samo finančni vidik, pa mora biti plača še enkrat višja ali vsaj za polovico. To pa ni odvisno od davčne obremenitve, temveč od pripravljenosti (in sposobnosti) delodajalca za tako visoko plačilo. Continue Reading »

Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije. V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.

Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev. Continue Reading »

“Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti?” je v zadnjem času verjetno eno najbolj pogosto postavljenih vprašanj. Ljudje imajo občutek, da se visoka rast v njihovih žepih praktično ne pozna, vzporedno pa posamezne interesne skupine vidijo v tej rasti priložnosti za izjemna povečanja svojih dohodkov. Na drugi strani pa gospodarstvo in tudi politika opozarjajo, da v dobrih letih ne smemo vsega potrošiti, temveč je potrebno dati tudi kaj na stran za slabša leta, ki bodo nedvomno ponovno prišla, pa tudi samo stanje vseeno še ni tako bleščeče. Poglejmo zato, kaj se dogaja s to rastjo oz. kdo je dobil 2,9 milijarde evrov, kolikor je bil lanski BDP Slovenije višji v primerjavi z letom 2016 (nominalno je bil višji namreč celo za 7 %, v stalnih, primerljivih cenah pa za 5 %). Continue Reading »

Pred dnevi sem objavil komentar argumentov gospodarstva proti dvigu plač javnih uslužbencev. Zahteve sindikatov javnega sektorja po dvigu plač za menda 10 in 15 odstotkov so seveda nerealne in neizvedljive, čeprav pa številke kažejo, da jo do določenega zaostajanja plač v tem segmentu zaposlenih vseeno prišlo. Za lažje razumevanje zahtev, prikazujem v nadaljevanju nekaj konkretnih podatkov, kaj se je v Sloveniji dogajalo s plačami zadnjih nekaj let ter tudi o gibanju števila zaposlenih. Pri tem gre za statistične podatke o povprečjih, ki razumljivo ne odražajo celotne problematike, vseeno pa nekaj več kot pa samo pavšalne številke, ki jih dnevno spremljamo. Nekaj težav je tudi s številom javnih uslužbencev, ki jih različne statistike merijo na različne načine. V tekstu je uporabljen uradni podatek SURS-a o številu zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Continue Reading »

Čeprav so številke sicer dokaj natančno merilo vrednosti, pa se lahko v ekonomiji (pa tudi drugje) zelo različno interpretirajo. Pred dnevi smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov brali članek o slovenskem javnem dolgu in stroških njegovega financiranja, ki je pokazal na precej tveganj in tudi dokaj slabo sliko. Avtor tako opozarja, kako se bo obremenitev naših javnih financ zaradi pričakovanega porasta obresti ponovno povečala, kako bonitetna hiša uvršča slovenske obveznice blizu naložb z visokim tveganjem ali kako smo se ponovno zadolžili (mednaslovi “stroški za obresti kmalu spet navzgor”, “po Moody’s le malo iz blata”). Seveda so vse izpostavljene številke in podatki točni, a po mojem mnenju v uporabljenem kontekstu prikazujejo precej bolj problematično stanje naših financ, kot pa jih predstavlja trenutna zadolžitev Slovenije. Continue Reading »

Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja, so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo v medijih lahko prebrali kar nekaj argumentov s katerim je Gospodarska zbornica dokazovala, da so zahteve neupravičene, da je masa plač v javnem sektorju celo previsoka glede na sposobnosti našega gospodarstva. Srž takšnega razmišljanja se skriva pravzaprav v izjavi gospodarskega ministra, da “v vladi poteka ustvarjalni konflikt proizvodnega in potrošnega sektorja” (Delo, 3.2.2018). Poglejmo to izjavo in nekaj argumentov GZS nekoliko podrobneje.

Po mnenju ministra ter tudi večine gospodarstvenikov, imamo torej gospodarske dejavnosti, ki proizvajajo, ustvarjajo, na drugi strani pa dejavnosti, ki ta ustvarjen dohodek trošijo, zapravljajo. Ker največji del javnega sektorja predstavljajo zaposleni v izobraževanju in zdravstvu, takšno razmišljanje pomeni, da lahko zaposleni v šolah, bolnicah ali tudi na policiji in občini zaslužijo (potrošijo) toliko, kolikor gospodarstvo ustvari. Takšno sklepanje seveda ima svojo logiko, ampak je temu res tako? Continue Reading »

Older Posts »