Kako smo reševali Grčijo

Pred nekaj dnevi smo lahko prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov, je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska Unija (članice evrske skupine) nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči “lenim” Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize, kljub temu pa je potrebno dogajanje pogledati celoviteje, z več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Continue reading “Kako smo reševali Grčijo”

Obstajajo večja tveganja pri kreditih prebivalstva?

 

 

Pred dnevi sem objavil članek s prikazom gibanja kreditov podjetjem. Iz analize je bila razvidna predvsem izjemna rast do leta 2008 ter današnje, bistveno bolj ugodne razmere na tem področju. Glede na kapitalske vire je trenutni obseg posojil podjetniškega sektorja precej manj tvegan, bistveno nižja pa so tudi tveganja v bančnem sistemu. Zaradi tega bi morebitna ponovna finančna kriza imela mnogo manjše negativne posledice za naš bančni sistem kot po letu 2008, ko je večina bančnih izgub izvirala iz slabih posojil podjetjem. Pomemben kreditojemalec v bankah je seveda tudi prebivalstvo, a v tem segmentu banke večjih izgub niso realizirale. Vseeno pa je za ljubitelje številk in razumevanje bančnega sistema mogoče zanimivo pogledati nekaj podatkov o gibanjih teh posojil. Continue reading “Obstajajo večja tveganja pri kreditih prebivalstva?”

Prednosti in slabosti prodaje NLB – drugič

Predstavljeni izračun učinkov prodaje ali neprodaje državnega lastništva Nove Ljubljanske banke v prejšnjem članku je seveda zelo poenostavljen. S strogo finančnega vidika bo država s prodajo izgubila pomemben priliv iz naslova dividend, na drugi strani pa bo “privarčevala” precej nižji znesek obresti, ki jih danes plačuje na posojila za financiranje naložbe v NLB. Vemo, da država Slovenija lahko danes izda desetletne obveznice (se zadolži za deset let) po fiksni obrestni meri, ki je le nekoliko nad enim odstotkom in takšno ugodno zadolževanje bo povrnila s prodajo naložbe v NLB, ki danes prinaša precej nad desetimi odstotki letno. Continue reading “Prednosti in slabosti prodaje NLB – drugič”

O prednostih in slabostih prodaje NLB

Prodaja 75 odstotkov državnega lastništva NLB razpršenim vlagateljem, je verjetno več ali manj dokončno. Glavna argumenta za takšno odločitev sta najbrž dva. Prvi je zaveza Evropski komisiji, da bomo banko po izvedeni sanaciji v nekaj letih prodali, drugi pa dokaj prisotno prepričanje, da državno lastništvo banke omogoča klientelizem, korupcijo in da se bomo slej ko prej zopet srečali s kako novo sanacijo. Takšne ocene nedvomno dodatno usmerjajo politiko v izpeljavo prodajnega procesa, prodajo pa podpira tudi večina prebivalstva, obremenjena z večletnim ponavljanjem davkoplačevalske vloge. Continue reading “O prednostih in slabostih prodaje NLB”

Pogledi na rast posojil

Zgodovinski podatki so načeloma bolj predmet proučevanja zgodovinarjev, a za pravilnejše razumevanje današnjega sveta ter tudi za oceno bodočih gibanj, poznavanje preteklosti nikoli ni odveč. Še več, če bi bili danes pripravljeni oceniti in priznati tudi (lastne) napačne odločitve v preteklosti, bi se nedvomno lažje spopadali s tekočimi izzivi. A na žalost zelo redko zasledimo, da bi ljudje na najodgovornejših položajih v preteklosti priznali, katere so bile njihove slabe odločitve (poleg pozitivnih) in s tem prispevali k razumevanju dogajanj. Vsi seveda vidijo vse stranpoti drugih, najsibo sodelavcev ali nasprotnikov, le lastnih praviloma ne. Continue reading “Pogledi na rast posojil”

Plačamo v Sloveniji več ali manj davka od dobička?

Davčna obremenitev plač je verjetno ena najbolj pogostih tem s področja ekonomije v naši državi, precej bolj redka pa je diskusija o davku na dobiček oz. davku od dohodka pravnih oseb, kot se uradno imenuje. Če je pri obdavčitvi plač v Sloveniji dokaj poenoteno stališče o previsokih obremenitvah, pa pri davku na dobiček temu ni tako. Precejšen del politike ter tudi strokovnjakov namreč ocenjuje, da so davčne stopnje na dobiček v Sloveniji relativno nizke in zagovarja določen popravek navzgor. Na drugi strani pa imamo seveda tudi veliko zagovornikov obstoječe obdavčitve, seveda s podporo podjetniškega sektorja. Ti so mnenja, da davčna obremenitev kapitala v Sloveniji ni tako nizka in da bi zvišanje davčnih stopenj poslabšalo konkurenčnost našega gospodarstva. Zato je mogoče zanimivo pogledati, kje smo pravzaprav s obdavčitvijo glede na druge države EU ter tudi razmere v svetu. Continue reading “Plačamo v Sloveniji več ali manj davka od dobička?”

O podpovprečno plačanih

Podatek, da v Sloveniji skoraj dve tretjini zaposlenih prejema plačo pod povprečjem, sproža veliko zgražanja nad razmerami in pozivov za spremembo takšnega stanja. Pri tem se pogosto navaja, kako so bile razlike med plačami nekdaj drugačne, plače torej bolj “pravično” razdeljene. Kakor sicer ni nobenega dvoma, da mora biti cilj zviševanje plač vseh zaposlenih ter povečanje blagostanja državljanov, pa moramo vseeno sprejeti, da bo delež zaposlenih s prejemki pod povprečno plačo (na žalost) tudi naprej okoli 60 %. Ker so plače navzdol omejene, bo distribucija plač takšna, da bo delež zaposlenih s plačo pod povprečjem vedno krepko nad polovico. In čeprav se mogoče ne boste strinjali, takšen delež je bil tudi v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko imamo v zavesti bolj “enakopravno” porazdelitev plač. Tega podatka seveda nihče ne pozna, niti se ni o tem govorilo, po občutku pa je možno sprejemati različne (všečne) zaključke. Continue reading “O podpovprečno plačanih”

Prekladanje iz levega v desni žep – nadaljevanje

Pred dnevi sem pisal o težavah in neracionalnostih s prestavljanjem družbe Koto d.o.o. iz DUTB v SDH. Čeprav sta obe družbi v stoodstotni državni lasti je trajalo skoraj leto dni, da se so dogovorili po kateri ceni bo država prenesla to podjetje iz “levega v desni žep”. Vrednost neke družbe je vedno relativna zadeva in tudi certificirani cenilci niso neki vsevedneži, ki znajo to vrednost točno določiti. Res pa jih uprave predvsem v državnih podjetjih zelo rade angažirajo, ker imajo s tem formalno pokrite svoje odločitve. Takratni tekst sem na koncu zaključil z informacijo, da je le prevladal razum in med družbama je bil dosežen dogovor o prodajni ceni brez nekih večjih dodatnih stroškov. A sage glede prenosa tega podjetja iz ene v drugo državno družbo izgleda še vedno ni konec. Continue reading “Prekladanje iz levega v desni žep – nadaljevanje”

Prekladanje iz levega v desni žep

Pred dnevi smo lahko prebrali novico o težavah s prodajo družbe Koto d.d. Družba Koto se že desetletja ukvarja s predelavo živilskih ostankov in zbiranjem kož, kar naj bi bilo po mnenju vladnih predstavnikov strateškega pomena za državo. Zato je lani jeseni vlada sprejela sklep, da se lastništvo družbe, ki je danes v rokah DUTB, odplačno prenese (proda) na SDH. Zapletlo pa naj bi se pri ceni. DUTB se menda ne strinja s ceno okoli 3 milijone evrov, kot je na osnovi prve cenitve določila država, temveč pričakuje vsaj še enkrat več. Zato bodo naročili nove cenitve v več sklopih (kot pravijo) in za ta namen preko razpisa ponovno najeli revizorje. Bojim se takšna “skrb” za državno premoženje kaže predvsem to, kako si odgovorni ne upajo prevzemati odgovornosti in za pokritje svojih odločitev. Raje po nepotrebnem angažirajo zunanje strokovnjake ter povzročajo dodatne stroške (davkoplačevalcem, kot radi rečemo). Continue reading “Prekladanje iz levega v desni žep”

Koliko nas bo čez 60 let?

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski Uniji pa pokaže, da naj razmere v Sloveniji vseeno ne bi odstopale tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne ocene in ustrahovanja običajno rezultat samo prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

Seveda so projekcije kakšno bo gibanje števila in strukture prebivalstva čez 40 ali 60 let precej nezanesljive. Kakor sicer lahko delamo napovedi za leto 2060 ali 2080, lahko ob tem vseeno pomislimo, koliko so bile zanesljive napovedi po koncu prve svetovne vojne za gibanje števila prebivalstva v letu 1960 ali 1980. A ker nas zanima tudi položaj Slovenije glede na ostale države Evropske Unije, so takšne projekcije vseeno uporabne za oceno ali se bo pri nas starostna struktura poslabševala hitreje ali počasneje od drugih držav. Za kakršnekoli ocene s tega področja se praviloma uporabljajo projekcije Evropskega statističnega urada, ki so za vse države pripravljene po neki enotni metodologiji in torej vsaj približno primerljive. Continue reading “Koliko nas bo čez 60 let?”