Vračila prispevkov zdravstene in pokojninske blagajne

Ena najbolj odmevnih informacij zadnjih dni so bila vsekakor napačno usmerjena vplačila prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi tako letos prejel blizu 38 milijonov, Zavod za pokojninsko zavarovanja pa 66 milijonov evrov več kot bi jima pripadalo. In sredstva bo seveda potrebno vrniti. Problem se je posebno zaostril, ko bi zaradi te napake zdravstveni sektor celotne države kmalu ostal brez tekočih plač in ko naj bi se že pripravljali scenariji, komu izplačati plačo in komu ne.

Ne bi se spuščal v to, zakaj je bilo potrebno za en dan spraviti na noge vse zdravstveno osebje z grožnjo o neizplačilu plače in vnesti dodatno nezaupanje in strah med ljudi – za to dovolj drugih, bolj kompetentnih ljudi. V tem zapisu bi pogledal, kaj se je dejansko dogajalo z vplačili prispevkov v letošnjem letu. Na voljo imamo namreč zelo podrobne mesečne podatke o vseh prilivih in odlivih javnih blagajn, preko 1.700 podatkov mesečno (za vseh preteklih 20 let). In to ne samo strokovne službe posameznih institucij, temveč ima do njih dostop preko spleta vsak zainteresiran posameznik.

Med te podatke seveda spadajo tudi podatki o vplačilih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje po mesecih in tudi po vrstah vplačnika (zaposleni, samozaposleni ali delodajalci; pravne osebe, samostojni podjetniki ali kmetje). Strokovne službe imajo tako možnost da mesečno preverjajo kaj se dogaja z vplačili ter tudi z osnovami (maso bruto plač) od katerih se plačujejo prispevki.

Največji in najpomembnejši vir so seveda prispevki od zaposlenih pri pravnih osebah in do konca lanskega leta so bila ta vplačila mesečno popolnoma sorazmerna glede na posamezno prispevno stopnjo. Izračuni za pretekla leta kažejo, da so bila odstopanja v posameznih mesecih največ nekaj desetin odstotka in vsaka večja razlika bi bila lahko takoj znak za alarm. Signal, da prihaja do neke napake potrebne preverjanja in morebitnega popravka.

V letošnjem letu pa so bile uvedene nekatere spremembe pri vplačilnih računih in sklicnih številkah za plačevanje prispevkov, kar je povzročilo precejšnjo zmedo in netočno evidentiranje na Durs-u. V prvih devetih mesecih je tako npr. vplačil v zdravstveno blagajno s strani zaposlenih za 638 milijona evrov ob 6,36 % prispevni stopnji. Delodajalci pa naj bi ob malenkost višji stopnji (6,56 %) na isto osnovo vplačali le 530 milijonov evrov (!). In takšna vplačila, ki so popolnoma nelogična in zato netočna, so že od začetka leta. Glede na prispevno stopnjo bi morala biti vplačila delojemalcev za približno 3 % manjša kot vplačil delodajalcev (kot je veljalo v preteklih letih), a so bila že januarja 43 % višja, februarja 3 %, naslednji mesec 13 % in tako naprej. Da prihaja pri razporejanja vplačil do precejšnjih napak (gre za milijonske zneske) je bilo torej zelo očitno že v začetku leta, že iz januarskih podatkov – a strokovne službe so to ugotovile ta teden. Devet mesecev po prvih netočnih podatkih.

Zmeda je bila torej najbolj prisotna in očitna pri razdelitvi koliko prispevka so vplačali delodajalci in koliko delojemalci, medtem ko je bil skupni znesek nekako sprejemljiv, posebno s strani obeh zavodov. Tako pokojninski kot zdravstveni sta imela letos do vključno septembra 2,6 oz. 2,2 % več vplačil kot lani. Glede na zmanjšano število zaposlenih (1,4 %) in malenkostni porast povprečne bruto plače, bi sicer ob enakih prispevnih stopnjah pričakovali tudi nekoliko nižji obseg vplačanih prispevkov. A kot radi rečemo: »od presežka glava ne boli« in tako so bili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje kot Zavodu za pokojninsko zavarovanje s povečanimi skupnimi vplačili zadovoljni in se niso obremenjevali, da mogoče niso pravilni. Po sedaj ugotovljenem obsegu napak in opravljenih vračilih, bodo skupni zneski vplačanih prispevkov bolj realni glede na gibanja mase bruto plač. Namesto 2,5 % skupnega povečanja v obdobju januar-septembe,r bodo glede na enako obdobje lanskega leta sedaj nižji za 0,2 %.

Kot lahko razumemo iz posredovanih informacij bodo ti previsoko nakazani prispevki v obe blagajni preneseni v proračun Republike Slovenije, ki bo zaradi tega izkazoval boljšo sliko kot sicer (vemo, da je bil načrtovani primanjkljaj za letošnje leto že septembra presežen za 70 milijonov evrov). Verjetno gre za povečanje priliva dohodnine, kjer je bilo letošnje zmanjšanje neobičajno visoko (za 12 % do septembra). A na žalost zaradi tega skupna slika javnih financ zato ne bo nič boljša, dali bomo pač iz levega v desni žep. Predvsem pa bo zaradi tega prenosa sredstev moral proračun na koncu več prispevati v pokojninsko blagajno.

Eno od pomembnejših pozitivnih gibanj v letošnjem proračunu je bilo namreč znižanje vplačila v pokojninsko blagajno. Do septembra letos je proračun nakazal v Pokojninskemu zavodu 146 milijonov evrov manj kot lani v enakem obdobju (približno samo za toliko je tudi letošnji proračunski primanjkljaj nižji kot lanski). Kljub 2,5 odstotkov večjemu številu upokojencev je bila masa izplačanih pokojnin do septembra nižja za 81 milijonov glede na enako obdobje lani. Deloma je temu prispevalo znižanje povprečne pokojnine za 1 %, največ pa precejšnje znižanje dodatka za rekreacijo in varstvenih dodatkov. Preostalih 66 milijonov manjšega prispevka države v pokojninsko blagajno pa izhaja iz višje vplačanih prispevkov zaposlenih. In točno tak znesek bo sedaj pokojninska blagajna morala vrniti proračunu – ta pa verjetno zopet nazaj, saj ima Pokojninski zavod bilanco ves čas izravnano, za kake druge vire pa ne vemo (KAD je svojih 50 milijonov letne obveze septembra že nakazal).

Vsekakor torej preseneča, kako pozno so bile ugotovljene (objavljene?) napake pri razporejanju vplačil davščin od plač. In to s strani strokovnih služb, ki (najbrž) dnevno spremljajo dogajanja na področju prilivov. Kdo drug pa se s takimi »podrobnostmi« tako ne ukvarja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *