Napovedovanje vremena

Tokrat pa tekst z nekoliko drugačno vsebino – čeprav vseeno v povezavi s številkami. Zaradi kolesarjenja na prostem seveda stalno spremljam vremenske napovedi in razmere po Sloveniji in okoliških državah. Načeloma so napovedi naših uradnih institucij dokaj zanesljive, po občutku mogoče bolj kot v sosednji Avstriji. Prihaja pa seveda tudi do precejšnjih odstopanj in zato me je zanimalo, kakšna je statistična verjetnost točnosti napovedi.

Na Agenciji Republike Slovenije za Okolje (ARSO) redno objavljajo 10 dnevno napoved vremena in sicer s sličico oblačnosti ter najvišjo in najnižjo pričakovano dnevno temperaturo za posamezni dan in to za pet regij v Sloveniji (portal meteo.si , preglednica modelska napoved 10 dni). Ne dolgo tega so to preglednico vremena dopolnili s podatki o vetru in jo oblikovali še nekoliko prijazneje uporabniku. Vendar za analizo zadoščajo podatki o temperaturah in oblačnosti in te podatke sem letošnjo pomlad zbiral približno en mesec in podatke potem primerjal z dejansko temperaturo in vremenom na Gorenjskem. Primerjal sem torej kakšno vreme je bilo predvideno za nek dan in sicer devet dni pred tem, osem dni in tako naprej do napovedi za tekoči dan ter potem naredil primerjavo z dejanskimi podatki tistega dne. Na ta način sem ugotovil, kakšna so odstopanja v odvisnosti od oddaljenosti napovedi. Logično namreč je, da je s časom, z dolgoročnostjo, napoved vse manj zanesljiva.

 

Primerjava temperature je seveda precej lažja in razumljivejša, pri čemer sem upošteval povprečno dnevno temperaturo, kot povprečje najvišje ter najnižje tistega dne. Rezultat je tako povedal, da je bila napoved za nek dan devet dni prej npr. 15 stopinj celzija, osem dni pred tem dnevom denimo 14 stopinj …, dejansko pa je bila tisti dan povprečna temperatura 10 stopinj. To pomeni, da je devetdnevna napoved zgrešila za 5 stopinj, osemdnevna za 4 in tako naprej in to so podatki, ki sem jih statistično obdelal.

 

Pri oblačnosti oz. opisnem podatku o vremenskih razmerah: jasno, delno oblačno, pretežno oblačno, rahlo dežuje, močno dežuje… pa sem izhajal iz sličic, ki opisujejo vreme in jih preoblikoval v 10 stopenjsko lestvico. Pri tem je »dobilo« jasno vreme 10 točk, oblačno 6 točk, močno sneženje pa npr. 0 točk. Tudi tu sem potem računal odstopanje od dejanskih razmer in sicer merjeno z omenjenimi točkami.

 

Analiza je seveda potrdila logično sklepanje, da se zanesljivost vremenske napovedi s časom zmanjšuje, torej daljši kot je horizont napovedi, manj je točna. Zanimivi pa so bili podatki, kolikšno je to odstopanje, koliko s časovno oddaljenostjo odstopa pričakovana temperatura od dejanskega podatka. Pri tem sem računal povprečno odstopanje v absolutni številki (navzgor in navzdol) ter še standardni odklon, torej v katerem razponu se giblje večina vrednosti. Rezultati so prikazani na spodnjih dveh grafikonih, eden za temperaturo, drugi za vremenske razmere. Izračun in grafikon je prikazan na način, kakšne vreme lahko pričakujemo jutri, pojutrišnjem ali čez devet dni, če je za tisti dan današnja napoved npr. nič stopinj Celzija povprečne dnevne temperature in pretežno oblačno vreme z rahlim dežjem (5 točk po omenjeni lestvici).

 

Če je torej napoved povprečne dnevne temperature za danes nič stopinj Celzija, bo dejanska temperatura od tega  v povprečju odstopala za plus oz. minus eno stopinjo, realno pa lahko pričakujemo da se bo gibala med +/- 1,8 stopinj Celzija. Napovedi za prvih pet dni odstopajo približno enako, nato pa se povečajo. Če pa bo takšna napoved za osmi dan, pa lahko realno pričakujemo, da se bo gibala med +/- 4 stopinje Celzija (okvir standardnega odstopanja). Manjše, 2,4-stopinjsko odstopanje velja kot povprečje, v tem okviru se giblje polovica primerov. Desetdnevna napoved pa bo po izkušnjah oz. analizi točnosti napovedi, odstopala že za 5 stopinj navzgor ali navzdol. Če nam torej meteorologi za deseti dan napovedo povprečno dnevno temperaturo 20 stopinj, objektivno torej lahko pričakujemo nekje med 15 in 25 stopinj Celzija.

vreme1

Drugi grafikon pa prikazuje na podoben način vremenske razmere. Če je torej napoved za četrti dan delno oblačno z rahlim dežjem, bo takrat nekje med oblačnim z rahlim dežjem in delno jasnim vremenom. Ob enaki napovedi za deveti dan, pa bo takrat lahko vse od delno jasnega pa do deževnega vremena, najbolj verjetno pa med oblačnim z rahlim dežjem ter delno jasnim vremenom.

vreme2

Kako točne so njihove napovedi, verjetno izračunavajo tudi na Uradu za meteorologijo, vendar kakšnih podatkov in ocen glede tega zaenkrat nisem zasledil. Zato sem na osnovi enomesečnega spremljanja dejanskih podatkov poskušal ugotoviti odstopanja. V desetdnevnem časovnem horizontu tako napovedi temperature odstopajo +/- 5 stopinj Celzija in blizu štiri stopnje oblačnosti (na 10 stopenjski lestvici). Ali je to veliko ali ne, je seveda stvar osebne ocene. Vsekakor pa lahko zaključimo, da so napovedi do 5 dni še dokaj točne in odstopanja v okviru neke sprejemljive tolerance. Daljša napoved pa kaže bolj tendence pričakovanega vremena, kot pa da bi se nanje lahko zanesli in načrtovali kake aktivnosti odvisne od vremena.

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *