Napovedi gospodarskih gibanj

V teh dneh so vsi mediji z največjimi črkami ali velikimi besedami povzeli napovedi gospodarskih gibanjih Urada za makroekonomske analize Republike Slovenije (UMAR). Urad namreč dvakrat letno, spomladi in jeseni, pripravi analizo gospodarskih razmer in oceni bodoča gibanja. Njihova ocena naj bi bila ključna pri pripravi ekonomskih politik vlade. Kvaliteta napovedi je seveda v njihovi pravilnosti, kako točno ocenijo bodoča dogajanja v gospodarstvu in zato nas zanima, kako so se do sedaj uresničevale.

Prvi podatek vseh gospodarskih napovedi je seveda rast bruto družbenega produkta. Statistični urad ga praviloma objavi v začetku pomladi za preteklo leto, medtem ko so napovedi pripravljene vsake pol leta pred tem. V jesenski napovedi UMAR-ja tako že kar natančno vidimo gospodarska gibanja tistega leta, zaradi česar mora biti ocena dokaj zanesljiva. Jesenska ocena je torej objavljena pol leta pred končno znanim podatkom, pomladanska pa eno leto prej oz. več let, ko gre za oceno naslednjih obdobij.

Na koncu pa še ena misel. Tudi sam sem napačno ocenjeval bodoča gospodarska gibanja in zato tudi nosim precejšnje posledice. A to naše pričakovanje je temeljilo tudi na uradnih ocenah, ki so še leta 2008 napovedovale približno po štiri odstotno gospodarsko rast v naslednjih letih. Toda na žalost smo namesto 13-odstotnega povečanja v treh letih zabeležili upad za 6 odstotkov. Seveda pa nisem nikjer zasledil, da bi za ta odstopanja odgovarjal kdo od ključnih nosilcev zgrešenih napovedi in posledičnih napačnih odločitev.

Na takšen način je tudi sestavljen spodnji grafikon. Prikazuje namreč, koliko je odstopala napoved UMAR-ja o rasti BDP od končnega dejanskega podatka in sicer v odstotnih točkah ter glede na čas objave. Torej, koliko je odstopala napoved objavljena pol leta preden je bila izračunana točna rast BDP, koliko tista objavljena leto prej in tako naprej. Napovedi gospodarskih gibanj se objavljajo namreč do tri leta vnaprej, letos torej za tekoče leto ter še za 2014 in 2015. Na vodoravni osi je prikazano časovno obdobje pred objavo dejanskega podatka (»0« pomeni dan objave, ostale številke pa število let do takrat), na navpični osi pa odstopanje napovedi od dejanskega podatka v odstotnih točkah (merjeno absolutno).


Vir: Napoved gospodarskih gibanj 2004-2013 (UMAR) in lastni preračuni

Podatki so zbrani za napovedi, ki jih je UMAR pripravljal zadnjih deset let in z rdečo črto ter pripadajočimi številkami je prikazano povprečno odstopanje napovedi od končnega dejanskega podatka v odstotnih točkah. Povprečna »napaka« teh ocen zadnjih deset let je tako znašala npr. 1,5 odstotne točke pri napovedi leto dni vnaprej. Za toliko je torej v povprečju odstopala (v plus ali minus) vsakoletna pomladanska napoved rasti BDP za tekoče leto od dejanskega podatka objavljenega pomladi leto zatem.

Dvoletna napoved odstopa za 3 odstotne točke, napoved za tretje leto pa že za 4,6 odstotne točke. To pomeni, da se bo po izkušnjah (zanesljivosti dosedanjih napovedi) dejanska napoved za leto 2014, katero danes UMAR ocenjuje na 0,2 odstotka rasti, lahko gibala med 3-odstotnim padcem BDP do 3,3 odstotka rasti. Pri tem je sicer potrebno navesti, da izračun vključuje tudi oceno za leto 2009, kjer je prišlo izjemno visokega odstopanja, saj je UMAR še jeseni 2008 predvideval 3,1 odstotno gospodarsko rast, končni podatek pa je bil 7,8-odstotni upad. Z izločitvijo tega podatka so omenjena odstopanja oz. napake seveda nižje (1,1 ter 2 in 2,8 odstotne točke za ta tri leta).

Poleg povprečja, grafikon prikazuje tudi odstopanja za zadnjih nekaj let. S črno linijo je prikazano odstopanje za omenjeno leto 2009, kjer je napoved popolnoma »zgrešila«. Precej bolj točne so bile zadnji dve leti ocene za leto 2010, pri 2011 in 2012 pa so bila odstopanja zopet dokaj visoka (za lansko leto je še pomladanska napoved 2011 predvidela skoraj 5 odstotnih točk boljši rezultat: plus 2,6 % namesto minus 2,3 %). Linija za 2013 seveda ni točna, ker dejanskih letošnjih gibanj ne vemo, a že v enem letu je za 2 odstotni točki popravka navzdol.

Da so letošnje gospodarske razmere še vedno zelo slabe, ve seveda vsakdo, ki malo bolj spremlja dogajanja, odgovorni v podjetjih pa še toliko bolj. Zaradi tega nova ocena UMAR-ja seveda ni nikakršno presenečenje. Pri napovedi konkretnih številk in njihovi interpretaciji, pa je dobro imeti pred očmi zgornje ugotovitve. Kakih velikih zaključkov zaradi poslabšanja ocene s prejšnjih minus 1,4 na minus 1,9 nima smisla pripravljati. Glede na dosedanje izkušnje in napovedi, bo letošnji padec lahko tudi do 3 odstotne točke.

Za oceno zanesljivosti napovedi je zanimiv tudi naslednji grafikon, ki prikazuje dejanske napovedi v vsakoletni pomladanski publikaciji za rast BDP v tekočem letu ter predvidevanja za naslednja tri leta. Potem, ko je pomladi za tekoče leto že nekoliko bolj jasna situacija in je napoved pač odraz trenutnih razmer, so vsakokratne napovedi za leto kasneje dve odstotni točki boljše ter še za eno točko v letu za tem. Kaj so sicer na Uradu zadnja leta za te napovedi upoštevali in izračunavali, seveda ne vemo, a takšne projekcije izgledajo bolj rezultat želja kot pa posledica nekih ukrepov ekonomske politike. UMAR pač predvideva (izračunava?, načrtuje?), da bodo sprejeti ukrepi vsakokratne vlade v naslednjih letih izboljšali gospodarske razmere – kakšen pa je dejansko rezultat, pa vidimo.


Vir: Napoved gospodarskih gibanj za posamezna leta (UMAR) in lastni preračuni

In s tem se srečujemo tudi trenutno. Sprejeti reformni ukrepi in njihova realizacija (slaba banka) so bili vsekakor nujni in do določene mere pomirili finančne trge ter ocene s strani tujine (upajmo, da dogajanje na Cipru ne bo povzročilo prevelikih posledic). Za lastne potrebe pa moramo biti realni in se zavedati, da kakih potez v smeri izboljšanja gospodarske aktivnosti še ni bilo sprejetih. Zloglasni ZUJF je sicer kar precej znižal tekoče proračunske odhodke (če odštejemo potrebne popravke zaradi kršitve zakonov), a zanemaril njihov vpliv na prihodke bodočih obdobij in gospodarsko rast. Tudi pokojninska reforma bo čez tri leta povzročila npr. 20 tisoč manj upokojencev – a enako število več brezposelne mladine (kar seveda zopet ni bilo v nobeni kalkulaciji). Reforma trga dela je malenkostno razrahljala pogoje zaposlovanja, a kakega booma na trgu delovne sile zato ne bo. Tudi sanacija bank (če bo uspela) bo izboljšala njihovo kapitalsko ustreznost, a napačna so pričakovanja, da bo razrešila problem financiranja gospodarstva. O učinkih SDH ali AUKN na gospodarsko aktivnost pa tako ni vredno izgubljati besed. In v tem kontekstu so takšne napovedi bolj želje, kot pa da temeljijo na realno sprejetih ukrepih.

Ne dvomim, da za uradnimi napovedmi gospodarske rasti stoji sicer ogromno izračunov in kalkulacij, a rezultati kažejo, da te ocene niso nič kaj bolj zanesljive kot preprosta predvidevanja ljudi, ki spremljajo dogajanja in so vanje vključeni. Zaradi tega te spremembe v desetinkah odstotka nimajo kake posebne teže. Je pa res, da enaka zanesljivost velja tudi za ocene mednarodnih institucij – in tudi tu kakih ex-post analiz »uspešnosti« napovedi nikoli ne zasledimo.

Na koncu pa še ena misel. Tudi sam sem napačno ocenjeval bodoča gospodarska gibanja in zato tudi nosim precejšnje posledice. A to naše pričakovanje je temeljilo tudi na uradnih ocenah, ki so še leta 2008 napovedovale približno po štiri odstotno gospodarsko rast v naslednjih letih. Toda na žalost smo namesto 13-odstotnega povečanja v treh letih zabeležili upad za 6 odstotkov. Seveda pa nisem nikjer zasledil, da bi za ta odstopanja odgovarjal kdo od ključnih nosilcev zgrešenih napovedi in posledičnih napačnih odločitev.

One thought on “Napovedi gospodarskih gibanj”

  1. No mene osebno te ocene niso nikoli zanimale. Pa vodim svoje podjetje. In ko gledam sedaj nazaj imam občutek, da je razlika v tem ali gradiš strategijo na povečevanju potrošnje, rasti nekih trgov ali na zmanjševanju stroškov, večji produktivnosti, spremembi navad, inovacijah, novih potrebah,……in zaradi tega določeno gospodarstvo deluje, določeno pa ne. In ali ni bilo tako vedno? Zanašati se na neke številke in razmišljati celo o odgovornosti pač ni podjetniško?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *