Nekaj o vremenu

Čeprav se dandanes pogovori vse prevečkrat vrtijo okoli politike in ekonomije, ostaja vreme še vedno najpriročnejša tema, ko nam zmanjka drugih. Seveda je vsako leto nekaj posebnega in neobičajnega (sicer bolj zaradi pozabe), a letošnje je vseeno nekoliko specifično. Ob skoraj vsakodnevnem deževju praviloma pokomentiramo lanske tople in sončne dni, vsaj takšne imamo v spominu. Zato tokrat za spremembo samo nekaj statističnih podatkov o razliki med lanskim in letošnjem letu, seveda o vremenu, ne o proračunu.

Na spodnjih slikah so tako prikazani nekateri vremenski podatki za obdobje zadnjih sedem mesecev (november 2012 – maj 2013) ter za enako obdobje leto pred tem, kot so bili izmerjeni na Brniku. Podatke tekoče zbira Agencija Republike Slovenije za Okolje in so dostopni na njihovi spletni strani v Arhivu (seveda z opozorilom, da niso uporaba ni dovoljena v komercialne namene).

Najpogostejši vremenski podatek je seveda tempera in na prvi sliki je prikazana povprečna dnevna temperatura v obravnavanem obdobju. Zaradi lažje primerjave so prikazane 15-dnevne drseče sredine. Največ odstopanja je bilo v februarju, ki je bil lani zelo mrzel, a se je potem marca lepo ogrelo, medtem ko je bila letos temperatura prve tri mesece skoraj enaka. Obrnjene razmere so bile tudi v novembru in decembru, a če pogledamo celo obdobje, je bila letošnja povprečna temperatura celo malenkost višja (4,7 st. Celzija) glede na lansko (4,5). Temperaturno gledano, je bilo torej letošnje leto primerljivo z lanskim.

SLIKA 1

Precej drugačne razmere pa so glede oblačnosti. Agencija spremlja oblačnost v odstotkih po dnevih in če bi do 40 % oblačnosti opredelili kot jasno vreme, več kot 80 % kot oblačno ter pretežno oblačno vmesne vrednosti, dobimo spodnjo sliko. V povprečnem mesecu je bila lani oblačnost kar enakomerno porazdeljena, približno po tretjinah. Letos pa smo imeli v povprečnem mesecu le 3 dni lepo, jasno vreme, z malo oblaki. Na drugi strani pa je bilo kar 19, skoraj dve tretjini oblačnih dni, praktično brez sončnih žarkov.

SLIKA 2

Še nekoliko večje razlike pa so pri padavinah. Če je bilo lani v mesečno le 6 dni deževnih, je bilo letos takšnih skoraj 12. Ali drugače, v petih dneh je letos deževalo kar dva dneva, lani pa samo en. Pri tem je bilo letos praktično vsak mesec kar med 10 in 14 deževnih dni, medtem ko smo leto prej v nekaterih mesecih imeli dež le kak dan (nov., jan., feb. in mar.).

SLIKA 3

In mogoče še količina padavin, kot jih v kumulativni obliki prikazuje zadnja slika. Če je v obravnavanem lanskem obdobju padlo 400 mm padavin, jih je bilo letos tak čas za skoraj en meter višine. Z rumeno črto je prikazano, kdaj se je ta razlika »nabrala«. Največ v novembru 2012, nato pa postopno od sredine januarja do konca marca, ko je letos deževalo vsak tretji dan, lani pa skoraj nič.

SLIKA 4

Seveda ta prikaz samo povzema uradne meteorološke podatke, a mogoče je komu dobrodošla podlaga za dnevne pogovore o še vedno večni temi, vremenu.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *