Kako je izpadlo 300 milijonov

Nedavno smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov prebrali obširnejši prispevek o prilivih z naslova davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček preprosteje). Povod je bil seveda rebalans proračuna, po katerem se za letos predvideva le 250 milijonov evrov teh prihodkov ali več kot polovico manj glede na lanske prilive (577 milijonov v 2012). Tako novinarka kot gost takšen upad pojasnjujeta predvsem s poslabšanjem gospodarskih razmer, vse slabših poslovnih rezultatih in posledično nižje plačanimi davki. Da so razmere težke, seveda drži, a vseeno je nižji priliv davkov iz dobička posledica drugih razlogov. Continue reading “Kako je izpadlo 300 milijonov”

Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak

V izhodiščih predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 piše, da je sprememba potrebna zaradi poslabšanih makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi v času priprave. Če bi rebalans pripravljale iste osebe kot so trenutno veljavnega, potem bi takšno pojasnilo še lahko razumeli. V trenutnih razmerah pa bi bilo prav zapisati, da so bile nekatere ključne postavke tudi v času sprejemanja popolnoma nerealne. Ali je bilo tako sprejeto namenoma (za boljši vtis, za »zavajanje« koga, mogoče zaradi kakšnih upravičenih razlogov, ki jih ne poznamo), ali nevede, po napaki – ne bi ugibal. Dejstvo pa ostaja, da so nekateri predvideni prihodki in izdatki brez realne podlage in zahtevajo prilagoditev oz. rebalans. Poglejmo samo tri postavke, katerih odstopanje dosega milijardo evrov. Continue reading “Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak”

Ukrepi vlade – izjave in dejanske poteze

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Continue reading “Ukrepi vlade – izjave in dejanske poteze”