Feed on
Posts
Comments

Po daljšem času sem se odločil, da bi ponovno začel z objavami kakih aktualnih tekstov, predvsem s področja ekonomije, mogoče pa počasi tudi kaj drugega. Na žalost nimam dostopa do spleta, tako da sem nekoliko omejen pri pridobivanju podatkov in komuniciranju, a se do določene mere to da nadomestiti preko CD in klasično izmenjavo pošte, le traja nekaj dlje.

Po padcu nepremičninskega zakona in iskanju vira za nadomestitev, so seveda davki zopet zelo aktualna tema. Ob obravnavi lanskoletnih davčnih prilivov se zato pogosto omenja tudi davek od dohodka pravnih oseba ali preprosteje, davek na dobiček podjetij. Le-ta je bil namreč lani preko 300 milijonov nižji kot leto poprej. Gre za izpad, ki je za polovico višji kot bi bil celotni učinek nepremičninskega davka ali dvakrat višji, kot smo lani dodatno zbrali z dvigom stopenj DDV. Logična razlaga izpada davka na dobiček so seveda poslabšani gospodarski rezultati, saj vsak dan prebiramo o težavah tega ali onega podjetja ter gospodarstva v celoti.

Dejansko pa so razlogi za to zmanjšanje prilivov čisto drugi. In če lahko razumemo sklepanje običajnega državljana, je težje razumeti pojasnilo Davčne uprave. V enem od dnevnih časopisov smo namreč lahko prebrali njihovo izjavo, da je to posledica predvsem padca gospodarske aktivnosti (poleg sprememb davčne zakonodaje). Resnica je namreč v tem, da je ta izpad v celoti posledica znižanja obdavčitve, medtem ko so bili rezultati gospodarstva več ali manj nespremenjeni. Celotni dobiček od katerega podjetja plačujejo davek na dobiček, je bil namreč v letu 2012 (osnova za akontacije v letu 2013) popolnoma enak kot leto poprej in tudi v letu 2010. Podjetja, ki so poslujejo z dobičkom in plačujejo davek, so namreč v letu 2010 naračunala 3,02 milijarde celotnega dobička, leto kasneje 3,08 in leta 2012 enak znesek. Poslovni rezultati gospodarstva se torej v omenjenih treh letih niso poslabševali, beležimo celo skromno rast in zato nižji davek iz dobička tudi ne more biti posledica»padca gospodarske aktivnosti«, kot lahko beremo.

Verjamem, da so takšni rezultati poslovanja gospodarski družb za večino presenetljivi, a to je pač slika celote, ki je drugačna, kot lahko sklepamo iz vsakodnevnih objav o stečajih in finančnih problemih. Mogoče še en tak presenetljiv podatek glede prezadolženosti podjetij. Precejšen del kreditov imajo podjetja z neustrezno finančno strukturo in tam se tudi skrivajo vsem znani slabi krediti, vendar ta podjetja ustvarjajo »samo« nekje med 10 in največ 20 % dodane vrednosti ali prihodkov celotnega gospodarstva (odvisno od kriterija kako strogo merimo prezadolženost). Podjetja, ki nimajo nekih problemov s financiranjem, torej realizirajo preko 80 % vseh rezultatov gospodarstva, več kot štiri petine dohodka ustvarjajo finančno zdrava podjetja.

 

Celotni dobiček podjetij v letu 2012 je bil torej enak kot v letu 2011 in 300-milijonsko znižanje vplačil davka na dobiček je v celoti posledica sprememb davčne zakonodaje. Prejšnja vlada je namreč v letu 2012 znižala davčno stopnjo z 20 % najprej na 18 % in nato na 17 %, dodatno pa uvedla še nekatere olajšave, ki so znižale efektivno (dejansko) davčno stopnjo na vsega 12 %. V povprečju torej podjetja od leta 2012 plačujejo od dobička efektivno samo 12 % davek, verjetno kar enega najnižjih v Evropi.

Namen tega znižanja je bil sicer dobronameren – vlada je želela s tem spodbuditi gospodarsko rast in znižanje davkov je eden od klasičnih ukrepov liberalnega pristopa reševanja gospodarskih problemov. Vendar empirične raziskave zadnjih let kažejo, da temu ni tako, da je to lažen mit. To je lepo predstavil tudi prof. JP Damijan v članku »Ali znižanje davkov res povečuje gospodarsko rast?« na svojem blogu www.damijan.org dne 29.1.2014. Nižji davki namreč dokazano povečujejo samo neenakost, kot je zapisal. Vlada je kljub temu v okviru varčevalnih ukrepov (znameniti ZUIJF) sprejela te olajšave za lastnike podjetij. Rezultat pa je bil takšen, da ob približno 300 ali 400 milijonih privarčevanih sredstev s sprejetjem ZUIJF-a, v proračunu leta 2013povzročila tudi 300 milijonski izpad davka na dobiček. Ob tem, da to ni prineslo nobene gospodarske rasti.

Nižja davčna stopnja in olajšave pri obračunu davka na dobiček je torej povzročila približno 140 milijonov manj davka na dobiček v letu 2013. Od kje pa potem še razlika 170 milijonov? To pa je posledica načina plačevanja tega davka, ki ga naši načrtovalci proračuna izgleda še ne obvladajo v celoti. Davek na dobiček se seveda poračunava za nazaj, potem ko so dokončno znani rezultati poslovanja za posamezno leto. Nižje davčne stopnje so začele veljati že za leto 2012 in nižji davek bi načeloma moral vplivati že na ta proračun. Vendar pa so se celo leto plačevale akontacije davka še po višjih stopnjah in prejšnja vlada je vse te prilive v skladu z zakonodajo lepo vključila v takratni proračun – poračun pa je prišel v letu 2013, ko je bil davek nižji za omenjenih 140 milijonov ter še 170 milijonov poračuna za leto 2012.

Takšna gibanja so bila ob korektnem načrtovanju proračuna popolnoma predvidljiva (konec koncev bi jih morali predvideti, preračunati in točno predstaviti že pri predlogu sprememb davka na dobiček – če ne ga ne bi smeli sprejeti). A načrtovalci so to mirno »pozabili« (namensko ali nenamensko, oboje je zaskrbljujoče – prvo zaradi načrtnega zavajanja, drugo zaradi nestrokovnosti). V prvem predlogu proračuna za 2013 iz oktobra 2012 so tako predvideli samo 180 milijonov nižje prilive. Aktualna vlada je to »opazila« in v junijskem rebalansu so številke že točne.

Ob tem je mogoče zanimiva še primerjava proračunskega deficita, če ta izpad davka na dobiček upoštevamo v letu v katerem je nastal. Vemo, da je bil lanski proračunski primanjkljaj 1,53 milijarde evrov, leto pred tem pa 1,11 milijarde, torej se je povečal za 40 %. Z omenjeno korekcijo pa bi bil porast samo še od 1,28 na 1,36 milijarde, torej le za 7 % (z izločitvijo povečanega plačila obresti na javni dolg, je bil realno celo za 17 % nižji). Tu se vidi, kako hitro se lahko neke številke interpretirajo na popolnoma drugačen način in predstavi drugačna slika. Na žalost pa se iz omenjenega pojasnila vidi, da tudi Davčna uprava, ki naj bi bila tudi sokreator davčne politike, ne uvidi točno razlogov in posledic ukrepov finančne politike.

Če torej povzamemo – največje odstopanje pri davkih v lanskem proračunu je bil 300-milijonski izpad davka na dobiček. Ta izpad je v celoti posledica sprememb davčne zakonodaje, ki je znižal dejansko obdavčitev dobičkov podjetij na vsega 12 %. Cilj je bil pospešiti gospodarsko aktivnost, a je povzročil samo povečanje proračunskega primanjkljaja in potrebo po uvedbi drugih davkov. Davek je bil nižji že v letu 2012, vendar so bile akontacije in prilivi v tem letu še po stari zakonodaji, tako, da je bilo leto 2013 obremenjeno z dvoletnim izpadom. Ker letos poračuna za nazaj ne bo, bo priliv iz tega naslova zopet višji (predvidoma 160 milijonov ob predpostavki, da so rezultati poslovanja podjetij lani podobni kot predlani).

Bine Kordež, 6.4.14

2 Responses to “Kako obvladamo načrtovanje javnih financ”

  1. Turist says:

    bodo pa prisilili podjetja da dobiček tudi izplačajo (provizija je 25%)

    in omejili so uveljavljanje preteklih izgub na polovico

  2. vrabec says:

    Številke so lepe, ker so dejstva. Vse ostalo so stališča in mnenja, politika in filozofija.
    Vaše besedilo je dobro kot vedno.

Leave a Reply