Je res večina gospodarstva prezadolžena? (1. del)

Če bi dobili danes vprašanje, kolikšen del gospodarstva se srečuje s finančnimi problemi, bi se večina odgovorov verjetno gibala med »vsaj polovica« in »tri četrtine«, marsikdo pa bi postavil še višji odstotek. Ob vsakodnevnih informacijah o slabih kreditih, prezadolženosti, težavah tega ali onega podjetja, je razumljivo posploševanje takega stanja kar na celotno gospodarstvo, seveda z nekaj redkimi izjemami (začenši s Krko, pa še kako tuje podjetje bi se našlo). Vsekakor ima veliko gospodarskih družb težave s financiranjem, z dobičkonosnostjo, z izplačevanjem primernih plač, ogromno jih je v postopkih prisilnih poravnav in stečajev – vseeno pa analize vseh podjetij pokažejo, da nabor podjetij, kjer se ne srečujejo s finančnimi problemi, ni tako majhen, pravzaprav je večji od vsakih pričakovanj. Verjetno boste kar težko verjeli, da podjetja, ki se srečujejo s finančnimi težavami, predstavljajo le kakih 15 % celotnega gospodarstva (!).

Zanima nas torej, koliko podjetij se srečuje s težavami pri financiranju in kakšen je njihov pomen za gospodarstvo kot celoto. Pri tem izhajamo iz podatkov gospodarskih družb za leto 2012 (za to leto so na voljo zadnje bilance po posameznih podjetij), pri čemer lahko s veliko gotovostjo trdimo, da ugotovitve odražajo tudi aktualno, trenutno stanje. Skupni rezultati podjetij za lansko leto takšne zaključke potrjujejo, saj je večina gospodarskih parametrov celo boljših (seveda pa bodo skeptiki takoj izbrskali tudi številke, ki so slabše kot leto poprej).

Pri ugotavljanju finančne trdnosti podjetij najpogosteje izračunavamo višino  finančnih obveznosti (posojil) glede na denarni tok podjetja (EBITDA). Najbolj standardni pristop pri izračunu zadolžitve je upoštevanje vseh finančnih obveznosti podjetja zmanjšanih za finančno premoženje (torej neto finančni dolg). Ta izračun predpostavlja, da je finančno premoženje podjetij (denar, depoziti, dana posojila) neka likvidnostna rezerva, ki jo podjetje lahko vsak čas aktivira. Na žalost pa konkretni podatki kažejo, da so dana posojila pri večini podjetij niso neke likvidnostne rezerve, temveč pogosto financiranje drugih podjetij, zaradi česar jih težje odštevamo od dolga. Drug pristop pa je z upoštevanjem samo vseh finančnih obveznosti do bank, brez medpodjetniškega financiranja. Kljub metodološkim razlikam, so končni izračuni po obeh kriterijih dokaj podobni, tako da so v nadaljevanju upoštevani samo bančni krediti (domačih in tujih bank), ki so vsebinsko primernejši kazalec.

Dodatno pa smo pri analizi vseh slovenskih gospodarskih družb (blizu 60 tisoč, ki so oddale bilančne podatke za leto 2012 na AJPES), ločeno prikazali družbe, ki jih uvrščamo med v finančni in nepremičninski sektor ter dodatno še DARS. Na družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS) je namreč preko desetina vseh bančnih kreditov gospodarstva in njena vključitev nekoliko zamegli celotno sliko. Finančne družbe (leasing, finančne holdinge ter podjetja, ki vlagajo v nepremičnine) pa obravnavamo ločeno, ker so kriteriji izračuna njihove zadolžitve drugačni, kot veljajo za ostalo gospodarstvo.

Preostala podjetja (95 % po številu), ki jih lahko opredelimo kot poslovne dejavnosti, pa smo nato razdelili v tri kategorije glede na višino zadolženosti. Kot merilo za razvrstitev smo upoštevali preje omenjeni celotni dolg posameznega podjetja do bank v primerjavi z njegovim denarnim tokov, torej z ustvarjenim dobičkom iz poslovanja povečanim za amortizacijo (EBITDA). Kot finančno neproblematično zadolžitev upoštevamo štirikratnik denarnega toka. Če torej lahko podjetje iz razpoložljivih prilivov denarja poplača celotne obveznosti do bank v prej kot štirih letih, potem je takšno podjetje finančno trdno in za banke zdravo. Dobili smo torej sledeče tri skupine podjetij:

–          najprej imamo podjetja za katera ocenjujemo, da niso finančno problematična, saj so ali brez kreditov ali pa imajo kredite nižje od zgoraj opredeljenega kriterija,

–          naslednja skupina bi bila delno finančno problematična podjetja, kamor smo uvrstili vse družbe s kazalcem med 4 in 10, torej vsa tista, ki bi celotni bančni dolg lahko odplačala najkasneje v desetih letih; gre sicer za delno rizična podjetja, ni pa nujno, da kreditov niso sposobna povrniti v dogovorjenih rokih,

–          in še zadnja skupina finančno problematičnih podjetij, kjer dolg presega denarni tok za več kot desetkrat ali pa sploh ne ustvarjajo pozitivnega denarnega toka, s katerim bi posojila lahko odplačali (poslujejo z izgubo).

Na spodnjem grafikonu smo tako prikazali, koliko posamezna zgoraj omenjena skupina podjetij predstavlja v celotnem gospodarstvu, kakšen je njen pomen pri posameznih gospodarskih kategorijah in kazalcih.

Izračunani podatki kažejo, da dejansko stanje gospodarstva precej odstopa od splošno sprejetih resnic. Glede na število podjetij drži, da ima kar tretjina vseh družb resne probleme s financiranjem. V tej skupini se tudi nahaja četrtina vseh najetih posojil, če pa prištejemo še delno finančno problematična podjetja, pa jih je v obeh skupinah kar polovica. Od skupaj 24,4 milijarde bančnega dolga konec leta 2012, ima torej finančni sektor 8,5 milijarde (od tega samo DARS 2,7), od preostalih 16 pa le 4 milijarde v podjetjih, kjer je zadolženost v okviru vseh bančnih kriterijev (seveda po kriterijih kot veljajo danes, v času gospodarske rasti so bila namreč merila odobritev kreditov v bankah popolnoma drugačna, manj stroga – zato je tudi nastal tak obseg problematičnih posojil).

Lahko pa problematiko bančnih posojil računamo tudi drugače, da nas zanima koliko je presežnih dolgov, torej dolgov, ki presegajo omenjeni štirikratnik. V tem primeru imamo od celotnega bančnega dolga približno tretjino v finančnem sektorju, tretjino je zdravega, tretjino celotnega dolga pa presežnega oz. problematičnega. Pri slednjem je mogoče zanimiv še podatek o strukturi glede na velikost podjetij. Vemo, da so v obravnavi (v medijih, v razgovorih, v preiskavah) praviloma samo velika podjetja, običajno celo samo nekaj najodmevnejših primerov. Dejansko pa je pri 100 največjih podjetij manj kot tretjina finančne problematike, druga tretjina med 1000 naslednjih največjih podjetij, preostanek pa pri vseh manjših. Okoli 5 milijard slabih posojil je v množici  podjetij, za katera praviloma nikoli ne boste slišali (pa je verjetno spornih zadev in osebnega okoriščanja v tem segmentu preje več).

Popolnoma drugačna struktura pa je glede deleža, ki jih ta podjetja prispevajo k skupnim rezultatom gospodarstva, kot je v odstotkih prikazano na spodnji sliki. Svetlo modra polja prikazujejo delež finančnega sektorja skupaj z DARS-om. V tem sektorju je sicer tretjina vseh bančnih posojil, vendar pa so s stališča rezultatov gospodarstva kot celote relativno manj pomembna.

Dodana vrednost (denarni tok povečan za stroške plač) je verjetno eden najbolj ključnih podatkov o dosežkih podjetij in podatki kažejo, da kar tri četrtine dodane vrednosti celotnega gospodarstva ustvarijo finančno trdna podjetja, podjetja, ki nimajo problemov s financiranjem. Ta finančno zdrava podjetja prispevajo nekaj manjši delež k celotnim prihodkom ali izvozu gospodarstva, a še vedno dve tretjini, zaposlenih pa imajo 63 % vseh. Ta podatek verjetno najbolj odstopa od splošnega mnenja o stanju naših podjetij.

Pomembna pa je tudi druga skupina, po formalnih bančnih kriterijev sicer lahko problematična, vendar konkretni spisek največjih podjetij iz te skupine nakazuje, da pri njih večjih problemov s financiranjem vseeno ni. V to skupino npr. štejemo Mercator, Gorenje, Luko Koper, Acroni, Impol, DrogoKolinsko, HIT, LIDL, BTC, Perutnino, Lesnino, Hidrio, Helios… Našteta in podjetja s podobno finančno strukturo sicer ne  bi mogla povečevati bančnega dolga, vendar večina nima pomembnejših problemov s servisiranjem tekočih obveznosti. To pomeni, da bi k podjetjem kjer bo potrebno določeno finančno prestrukturiranje mogoče lahko prišteli le nekaj podjetij iz te skupine (to je sicer groba ocena, a vsekakor točnejša, kot da jih štejemo v celoti kot prezadolžena podjetja).

Nesporno finančno problematična podjetja so iz tretje skupine, ki ustvarja npr. 7 % celotne dodane vrednosti. Ta podjetja so vsekakor potrebna finančne sanacije in prestrukturiranja obveznosti v obliko konverzije v kapital ter podaljšanja roka odplačil kreditov. Če bi k tem podjetjem prišteli še nekaj bolj zadolženih podjetij iz prejšnje skupine, dobimo skupno število problematičnih podjetij.

Vsi navedeni preračuni torej kažejo, da je v gospodarstvu Slovenije »le« kakih 10 % prezadolženih družb, kjer bo potrebno finančno prestrukturiranje ter mogoče še kakih 10 % takih, kjer dolg sicer presega stroge bančne kriterije, vendar vseeno večjih problemov z zagotavljanjem tekočega financiranja nimajo (navedeni so okvirni odstotki, ker so precej odvisni od izbranega kriterija oz. merila). Ta nesporno ugotovljen delež finančno zdravih ali »nezdravih« družb je seveda bistveno drugačen, kot je neko splošno prepričanje v javnosti in na žalost tudi v stroki. Da se s problemi financiranja ne srečujejo podjetja, ki ustvarijo med 80 ali celo do 90 odstotkov rezultatov celotnega gospodarstva (odvisno od kriterija), je za večino seveda presenetljivo, a podatki to nesporno potrjujejo (najbrž pa pri tem kar drži znan rek: »toliko slabše za podatke, če se ne ujemajo s splošno sprejetimi resnicami«).

Bine Kordež 21.6.2014

3 thoughts on “Je res večina gospodarstva prezadolžena? (1. del)”

  1. Marsikaj razumem ampak tega, zakaj se tule nobeden ne oglasi, pa ne razumem. Je to podobno kot pri žrtvah UDBovskih procesov, ki so se jih vsi odrekli.

    Moj komentar zgornje objave ni relevanten, ker nisem ekonomist, zato ga ne bo.

    1. Pravilna ugotovitev.
      Nobeden ne komentira, ker je vse kar je g. Bine Kordež zapisal preprosto res. In če je res, se (je) mora(l) nekdo motiti (politiki, novinarski hujskači, raznorazni lahovniki). In če se je motil ali iz nevednosti in zlobe namerno zavajal, bi moral priznati napako in se opravičiti. Ampak tega pa slovenčeki ne zmoremo.

      Sicer pa odlična analiza, konsistentna, po mojem mnenju razumljiva tudi neekonomistom, in za predstavitev dimenzijo problema čisto dovolj natančna.
      Bravo avtorju.

  2. O podatkih ne dvomim in hvala za enostaven prikaz stanja. Seveda pa je možno prikazano interpetirati na več različnih načinov. Ugotovitev, da je prezadolžen le delež podjetij, ki ustvari nekje med 10 in 20 odstotki dodane vrednosti je najbrž korektna. Pa je to veliko ali malo? Gre za polprazen ali polpoln kozarec? Optimist bo trdil, da je gospodarstvo na dobrih temlejih, saj 80+90% gospodarstva po ustvarjenih prihodkih ni v resnih težavah, pesimist bo trdil, da je katastrofa, ker je 10-20% gospodarstva po ustvarjenih prihodkih pred prisilno poravnavo ali stečajem. Ob vseh javnofinančnih problemih je to dodaten odliv denarja iz javnih blagajen oziroma zmanjšanje priliva vanje in s tem pritisk na dodatno zadolževanje države. To pa ni več hec. Torej ima politika vseeno prav in, čeprav morda pretirava z navajanjem deležev ali številk, gre za resen problem.
    Kar morda manjka za preglednejšo sliko je primerjava z drugimi nacionalnimi gospodarstvi, na primer avstrijskim in vpliv potencialnih stečajev in prisilk na celotno sliko.

Leave a Reply to Tone Martinjak Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *