Feed on
Posts
Comments

Če je kakšno področje ekonomske politike, kjer se vsi poenotijo, so to visoke obremenitve dela oz. plač zaposlenih. Seveda ni dvoma, da so osebni prejemki davčno precej obremenjeni in ob ugodnejši javno-finančni situaciji bi bilo znižanje davčnih stopenj vsekakor smiselno. Vseeno pa je pri obravnavi te teme prisotno veliko demagogije in nepoznavanja dejanskega stanja. Podrobnejša analiza namreč pokaže, da se v tujini srečujejo s podobnimi razmerami, prav tako pa so davčne obremenitve tudi nekako upravičene, kar bi argumentirali v naslednjih treh tekstih. Verjamem, da se z navedbami marsikdo ne bo strinjal, ker se ne ujemajo z našim prepričanjem, a številke so pač takšne.

Najprej bi pogledali, kakšna je davčna obremenitev plač v Sloveniji v primerjavi s kako primerljivo državo. Lahko bi vzeli Hrvaško, a ker so tam davki še višji, izbor ni najbolj primeren. Vsekakor imajo nižje davke na plače v Singapurju ali na Japonskem, a ljudje morajo tam sami poskrbeti za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, da drugih socialnih prejemkov ne omenjamo. Zato smo pogledali nam najbližjo Avstrijo, glede katere najbrž dilem ni.

Naj seveda takoj na začetku poudarim, da to ni diskusija o višini plač, te so pač v Avstriji pomembno višje kot v Sloveniji. Zanima nas samo, kakšne so skupne davčne obdavčitve ob enakem strošku za delodajalca ali ob enakem neto prejemku. Koliko je na primer potrebno odvesti državi, če podjetje nameni zaposlenemu dva ali tri tisoč evrov, ali koliko je skupni strošek podjetja, če želi delavcu izplačati tisoč ali dva tisoč evrov na njegov račun.

Poglejmo najprej način obdavčevanja plač, ki je v obeh državah dokaj podoben (zanemarjamo razne podrobnosti in posebne olajšave, katere je težko primerjati). Od bruto plače pogodbeno dogovorjene med podjetjem in zaposlenim se najprej plačajo socialni prispevki (v Sloveniji 22,1 %, v Avstriji 18,2 %), od preostalega zneska se odbijejo razne olajšave (splošna, za otroke, za razne stroške ipd.) in tako dobljeni znesek je osnova za izračun dohodnine po davčni lestvici. Posameznik dobi torej neto plačo potem, ko se od bruto plače odštejejo prispevki in tako izračunana dohodnina, strošek za podjetje pa je bruto plača povečana še za socialne prispevke, ki jih plača delodajalec (V Sloveniji 16,1 %, v Avstriji 21,7 %).

Posameznih stopenj seveda ni smiselno primerjati, uporaben rezultat dobimo z izračunom celotnih stroškov plač in nato s primerjavo odstotka vseh davščin glede na neto prejemek posameznika. Pri primerjavi pa je za Slovenijo potrebno upoštevati tudi izplačilo dodatkov k plači. V povprečju slovenska podjetja izplačajo mesečno 260 evrov na zaposlenega kot nadomestilo za prehrano, za prevoz na delo ter regres. Gre za dodatke, ki so po kolektivni pogodbi obvezni, predvsem pa niso davčno obremenjeni (edino regres samo z dohodnino) in za večino predstavljajo neko dodatno plačo. V Avstriji sta sicer obvezni kar dve dodatni plači (božičnica in poletno izplačilo), a sta obdavčeni podobno kot redna plača, za prevoz na delo pa so upravičeni do olajšave pri dohodnini.

Pomembna razlika med obema sistemoma plač je še pri plačilu socialnih prispevkov, ki se v Avstriji ne plačujejo več, ko mesečna plača preseže 4.440 evrov bruto. Gre za tako imenovano socialno kapico, o kateri se v zadnjih letih veliko razpravlja tudi pri nas, a o njenih učinkih več v drugem prispevku na to temo.

Na osnovi vseh zakonskih opredelitev glede davkov na plače, smo torej izračunali plače, prišteli omenjene dodatke v Sloveniji in v spodnjem grafikonu je prikazano, kakšen je odstotek vseh davščin na neto prejemek zaposlenega v Avstriji in Sloveniji.

Prekinjena modra črta prikazuje odstotke davščin za redno plačo v Sloveniji, polna pa upošteva še dodatke, zaradi česar je dejanska stopnja obdavčitve neto prejemkov nižja. Zaradi omenjenega limita pri plačilu socialnih prejemkov, so visoke plače pri sosedih obdavčene precej manj (rdeča črta), a to velja samo za prejemke nad 2.500 evrov neto, katere prejema le kakih 2 % vseh zaposlenih. Večina zaposlenih v Sloveniji (95 %)  prejema plače manjše od 2 tisoč evrov neto, zato nas zanima predvsem ta del, ki je v drugem grafikonu prikazan nekoliko podrobneje.

Grafikon berem na sledeč način: če nek zaposlen prejme 1.700 evrov mesečno, mora podjetje k temu v Sloveniji plačati 92 % celotnih davščin (prispevki, dohodnina) v kolikor gre samo za redno plačo. Ko pa gledamo celotne prejemke (skupaj z dodatki), pa je davščin manj in sicer 74 %. Za isto neto izplačilo mora avstrijski delodajalec plačati državi še 86 % davščin. Ob upoštevanju vseh izplačil, ki jih prejme zaposleni, je torej davčna obremenitev v Avstriji za neto izplačila med 1.200 in 2.500 evrov mesečno celo višja kot v Sloveniji. Redna plača je sicer pri nas obdavčena nekaj več (prekinjena črta), a realnejša je primerjava vseh izplačil in po njej je obdavčitev v primerjavi z Avstrijo prej nižja, vsekakor ne višja za pretežni del zaposlenih.


Poglejmo obdavčitev še z drugega zornega kota in sicer kolikšno bi bilo neto izplačilo glede na skupni strošek delodajalca. Na spodnji osi je tako podatek o skupnem mesečnem strošku delavca, modra in rdeča črta pa potem prikazujeta višino neto prejemka zaposlenega v Sloveniji oz. Avstriji. Pri najnižjih plačah (takih sicer v Avstriji ni) je neto izplačilo pri nas višje, nato nekaj nižje in zopet višje (od 2.000 evrov stroška oz. 1.200 neto izplačila). Tako je vse do skupnega stroška 6 tisoč evrov, pri višjih plačah pa so zaradi omenjene omejitve plačila socialnih prejemkov, neto prejemki v Avstriji precej višji.

Rumena črta na tem grafikonu kaže, kolikšen del zaposlenih (kumulativno) prejema takšno plačo v Sloveniji (npr. 70 % ljudi manj od 2.200 evrov skupaj oz. 1.200 neto prejemka).  Na zgornjem grafikonu so stroški plač razporejeni v enakomernih zneskih (po 500 evrov), lahko pa vse zaposlene razporedimo v 20 skupin (po 5 % zaposlenih) in pogledamo podatke oz. obdavčitve za te skupine (enakomerna razporeditev glede na število zaposlenih). Zneski neto prejemkov za Slovenijo in Avstrijo so zopet prikazani z modro in rdečo črto, z rumenimi stolpci pa dodatno še razlika v evrih. Do 1.200 evrov je neto prejemek v Sloveniji ob istih skupnih stroških plač nekaj evrov nižji, nato pa višji do 80 evrov mesečno, razen seveda zopet pri najvišjih.

Vsi štirje grafikoni so mogoče že malo preveč zapleteni in namenjeni pozornejšemu bralcu. Vseeno pa je lepo razvidno, da je obdavčitev plač pri zaposlenih z neto prejemki do pribiližno dva tisoč evrov (in takih je pri nas 95 %) v Sloveniji dokaj podobna kot v Avstriji. Odstopanja so nekaj deset evrov, večinoma celo v korist zaposlenih pri nas (razen v razponu med 1.000 in 1.200 evrov neto). V boljšem položaju bi bilo ob uporabi avstrijske davčne zakonodaje le  30 tisoč najbolje plačanih zaposlenih, o pomenu tega pa več v naslednjem tekstu.

Kot povedano na začetku, so navedeni izračuni precej presenetljivi, a večinoma kar točni (uporaba različnih olajšav bi dala nekaj spremenjene rezultate, a bistvenih odstopanj ne bi bilo). Tudi Avstrijci torej delo obdavčujejo dokaj podobno kot v Sloveniji, s podobnimi davčnimi stopnjami (40 % prispevkov, 50 % najvišja stopnja dohodnine). Ker pa imajo potem še višje prejemke, zberejo na prebivalca kar 10 tisoč evrov davkov od dela, mi pa le 4 (štiri) tisoč. Seveda bi si želeli nižje stopnje, a avstrijske razmere vseeno kažejo, da pri tem ne odstopamo od sosednjih držav (tudi v Italiji obdavčitve niso nič manjše). Zakaj pa je to nujno, pa v zadnjem (III.) delu vpogleda v obdavčevanja dela v Sloveniji.

Bine Kordež, 6.7.2014

5 Responses to “Zmote glede obdavčitev plač: primerjava s sosedi (1. del)”

  1. dare says:

    Pozdravljeni!

    Izračunu je težko operakati vendar me nekaj bega, zakaj torej slovenci, ki delajo v Avstriji, in verjetno zaslužijo cca 2000 eur neto /mesec podvrženi plačilu razlike dohodnine v Sloveniji. Če bi vaši izračuni veljali, temu ne bi bilo tako. Torej je tukaj vpliv neobdavčenih stroškov zelo velik in morda še kaj.

    Lep pozdrav

    Darko Križančič

  2. Judita says:

    Spoštovani,
    hvala za to analizo, ki omogoča, da nehamo videti le tujino kot obljubljeno deželo, ampak nam – meni že – pomaga s temi dokazi videti , zakaj NAM nič ne uspe, tako kot Avstrijcem.
    No, odgovor je vendar jasen…
    Tolikokrat smo lahko priča naše lastne mentalne zavrtosti kot je tista pri ljudeh v Severni Koreji…omejenega gledanja, a hkrati smo tudi vsi po vrsti neke vrste “domobranci”, ker nas briga samo lastno dobro – znotraj našega dvorišča, sosedovega pa več ne vidimo kot naše skupne domovine, ampak kot priložnost, da ga izigravamo in mu krademo, vidimo kot sovražnika oz. nekoga, ki ga “lahko” izkoristimo, zlorabimo tako da on tega niti ne bo vedel. Ker smo formalno vsi “naši”.
    Zakaj je morala nastopiti ta kriza-polom, da se bomo končno zavedeli tistega, kar Avstrijci vedo že od takrat, ko so izgubili drugo vojno ?
    Lep pozdrav,
    Judita Šeruga

  3. Matjaž Rutar says:

    Nekako pričakujem, da bo v naslednjih dveh nadaljevanjih sledilo razodetje, ki ga sicer poznamo (o naši produktivnosti in iz tega izhajajoči dodani vrednosti), a si pred njim zatiskamo oči, ker je lažje udrihati po drugem. Pa če bi bilo res, kar vse povprek (delno) namišljeno trdimo/jo, bi bil eksodus prebivalcev (trajno ali začasno) prej večji in v večjem spektru starostnega intervala (ne le mladi). :)
    Je pa zagotovo res, da je naš sistem bolj nepregleden zaradi raznih anomalij (prevozi, malica…) in olajšav. Ampak to je stvar percepcije. Samo zamislimo si, kakšen joj-groza bi zagnali sindikati vseh barv in oblik, če bi jim vzeli prevoz in malico (že videno) in to vse skupaj magari obrutili in povečali za toliko, da bi neto izenačili. Številke niso pomembne, za njih šteje le gesta, da bi se delavcem=članom vzelo. In tu se v trenutku poenotijo. Imajo raje nepreglednost in anomalije, saj lahko le v teh primerih ribarijo v kalnem. Stanje kot je ustreza vsem. No, ja, veliki večini.
    LP
    Matjaž

  4. Romantik says:

    Tole bo držalo le deloma, oz. tako bolj za ad-hoc primerjave. Sicer pa preverite sami na sledeči spletni strani: http://bruttonetto.akwien.at/
    Dejansko, če upoštevamo še plačne dodatke, npr. 13. plačo (Urlaubszuschuss, nekako naš regres) in 14. plačo (Weihnachtsgeld, božičnico), ki so znatno manj obdavčeni, je situacija povsem drugačna. Upoštevati je potrebno še en kup drugih dodatkov in ugodnosti, ki jih naša »socialna država« sploh ne pozna, npr. brezposelni partner, druge težje življenjske in zdravstvene okoliščine, pa se naš rigidni in uniformiran sistem plač in njenih obdavčitev pokaže v vsej svoji bedi. Pravzaprav avtor ni odgovoril na pomembno vprašanje, zakaj država Slovenija (velja za prav vse, oz. meni ni doslej poznana niti ena izjema!!!!) avstrijske prejemke slovenskih rezidentov v veliki meri dodatno obdavčuje (čeprav so po avtorju primerjivo obdavčeni), prav za t.i. razliko v obdavčitvi, da na koncu končaš s slovenskim netom??? Govorim o realni izkušnji in ne o nekih modeliranih izračunih! Ne vem zakaj se slepimo?! Lahko noč!

  5. Martina says:

    Pozdravljeni,
    zanima me samo kateri prispevki in stopnje (%) v Avstriji spadajo v okvir breme delojemalca 18,2% in prispevki na plače – breme delodajalca 21,7%?

    Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
    Martina

Leave a Reply