Nekaj zanimivih podatkov o razvoju človeštva zadnjih 2000 let

Pred časom sem predstavil nekaj poudarkov iz trenutno zelo aktualne knjige Thomasa Pikettyja »Capital in 21st Century«, v kateri avtor obravnava predvsem neenakost med dohodki in premoženjem prebivalstva zadnjih 300 let. V knjigi pa je med drugim zbrano tudi precej podatkov o številu prebivalstva in družbenem produktu vse od leta 0, torej od začetka našega štetja. Kogar zanima dvatisočletna zgodovina našega planeta skozi ta dva kazalca njenega razvoja, lahko namesto prebiranja obsežne knjige v nadaljevanju pogleda nekaj teh podatkov. Gre seveda samo za nek splošen prikaz gibanj, neke dodatne informacije, brez namena predstaviti kakšno poglobljeno analizo.

V vseh prikazih bomo pogledali dva oz. tri osnovne podatke in sicer gibanje števila prebivalcev ter obseg bruto družbenega produkta (v skupni vrednosti in preračunano na prebivalca). Obseg družbenega produkta (BDP) oz. skupne letne dodane vrednosti je izražen v evrih ter preračunan na primerljivo kupno moč (purchasing power parity oz. standardni kazalec PPP). Tak preračun omogoča realno primerjavo dohodkov (zaslužkov oz. ustvarjene vrednosti) prebivalstva med obdobji ter med regijami. BDP je v tem primeru pravzaprav tudi odraz življenjskega standarda ljudi.

Za primerjavo naj navedemo, da je povprečni Slovenec leta 2012 ustvaril  23 tisoč evrov BDP letno v PPP oz. 1.700 evrov dodane vrednosti mesečno. Istega leta je bil primerljiv zaslužek povprečnega prebivalca sveta 760 evrov, v času Kristusovega rojstva (leto 0) pa 50 primerljivih evrov. Ob teh in vseh ostalih podatkih je pomembno še poudariti, da gre povsod za povprečja, medtem ko smo o distribuciji dohodkov in neenakost govorili drugje.

Na prvem grafikonu tako prikazujemo gibanje vseh treh kategorij skozi dvatisočletno zgodovino. Zaradi preglednosti so številke prikazane z logaritemsko razporeditvijo ter podrobneje za zadnja desetletja. Rumena črta kaže rast števila ljudi, ki trenutno presega 7 milijard, medtem ko naj bi jih bilo ob začetku našega štetja na vsem svetu kakih 230 milijonov. Naslednja stoletja kake večje rasti ni bilo in tisoč let kasneje je število višje le za 40 milijonov (0,02 % povprečna letna rast, zadnje desetletje 1,3 %, največ 1950-70 in sicer 1,9 % letno).

Svetovni družbeni produkt danes znaša 71 bilijonov (tisoč milijard) evrov ali 10 tisoč evrov na prebivalca, medtem ko naj bi bil pred dva tisoč leti le kakih 140 milijard ali toliko kot danes ustvari Danska ali Finska s 5 milijoni prebivalcev. Z rdečo črto pa je prikazano gibanje BDP na prebivalca v tisoč evrih, s svetlo modro pa je isti podatek zaradi lažje predstave preračunan na mesec. V času začetka našega štetja naj bi torej povprečni prebivalec sveta mesečno ustvaril 47 evrov dodane vrednosti (zaslužka), kar je seveda bistveno manj kot danes (757 evrov), a številka je vseeno precej podobna današnjemu izračunu za najrevnejše afriške države.

Zgornji grafikon je seveda preglednejši, ker je uporabljena logaritemska skala, vendar pa se potem ne vidi eksponentna rast števila ljudi na zemlji in ustvarjene vrednosti. Če te podatke prikažemo v dejanskih razmerjih ter tudi v dejanskem času (zgoraj in tudi v nadaljnjih tabelah je enak razmak za vseh prvih tisoč let in npr. za zadnjih dvajset), potem je slika precej drugačna in jo prikazujemo na spodnjem grafikonu. Tu se seveda vidi, da se prvih 1500 let prav veliko ni dogajalo in da je do ključnih premikov prišlo v zadnjih sto, dvesto letih (to dimenzijo razvoja seveda razpored časovnih obdobij na zgornji in vseh naslednjih slikah zanemari).

Sedaj pa poglejmo še strukturo prebivalstva in dohodkov za nekaj osnovnih področij (regij) sveta. Pogledali smo po celinah, katere smo dodatno razdelili na razvitejši in manj razviti del. Na spodnjem grafikonu je modrimi stolpci tako prikazan letni produkt na prebivalca v evrih s primerljivo kupno močjo (PPP) in seveda so razvidne velike razlike (od 3 tisoč letno v Indiji in Afriki do 41 tisoč v ZDA). Dodani so rumeni stolpci, ki odražajo velikosti regij po številu prebivalstva.


To strukturo (števila ljudi in BDP) pa lahko preverimo tudi skozi čas. Na naslednjih dveh grafikonih vidimo kako se je spreminjala vloga oz. pomen posameznih regij v skupnem številu prebivalcev sveta.  Na prvem je gibanje števila ljudi, v drugem pa spremembe deležev v celotnem prebivalstvu sveta.  Zanimivi so mogoče podatki, da je bilo med tako oblikovanimi regijami:

–          po številu skoraj ves čas največ Kitajcev (tudi pred tisoč leti),

–          delež Evropejcev je začel upadati s prejšnjim stoletjem, do takrat pa rastel,

–          na začetku obravnavanega obdobja je bilo največ Indijcev,

–          prebivalstvo Severne Amerike je zraslo šele po preseljevanju v 19. stoletju.

Drug podatek, ki nas zanima, pa je razporeditev ustvarjenega družbenega produkta med regijami in gibanje strukture je razvidno iz spodnjega grafikona. Vidimo, kako je bil delež azijskih držav v ustvarjenem dohodku sveta do 18. stoletja dokaj visok, nato pa se je začel krepiti delež Evrope, proti koncu 19. stoletja pa še Severne Amerike. Takrat je Evropa že pričela postopno izgubljati svoj primat, v zadnjih desetletjih pa se vidi ponovna krepitev azijskih držav.

Gibanje deleža prebivalstva in ustvarjene dodane vrednosti je torej potekalo v precej različnih smereh, zato bi ta dva podatka poskusili še povezati. Ves svet smo razdelili na dva dela: razviti (Evropa vključno z Rusijo, Severna Amerika, Japonska, Avstralija) ter ostali, manj razviti del. Deleži prebivalstva obeh delov so na spodnjem grafikonu prikazani s svetlo modrim (razviti) in rumenim poljem. Delež prebivalstva tako opredeljenega razvitega dela je postopno naraščalo od slabe petine v letu nič, do tretjine ob prehodu v 20. stoletje, nato pa v sto letih zopet padlo nazaj na izhodišče (18 %). V prvih tisoč letih je bila podobna tudi struktura v ustvarjeni dodani vrednosti (v bogastvu), nato pa je razviti del postajal uspešnejši in razlika v družbenem produktu na prebivalca se je pričela povečevati.

Do konca 19. stoletja so bili razviti že štirikrat bolj učinkoviti, v 20. stoletju je razmerje naraslo že na 1 : 8 in razviti so s četrtino prebivalstva ustvarjali že skoraj tri četrtine svetovnega BDP. Šele v zadnjih dveh desetletjih pa so se trendi obrnili. Razlog je predvsem v hitri gospodarski rasti držav Skupine BRICS, saj je povprečna letna stopnja rasti manj razvitega dela sveta dosegla 5,5 %, v razvitih državah pa padla na 2 %. Sicer navidezno majhna razlika, je v dobrih dvajsetih letih razmerje BDP na prebivalca znižalo na petkratnik, obseg družbenega produkta obeh tako opredeljenih delov sveta pa se je izravnal.


Ostane nam še zadnji pogled na gibanje BDP na prebivalca po posameznih regijah vse od začetka našega štetja. Za časa rimskega cesarstva naj bi bila Evropa nekoliko »v prednosti« (v okvirčku so podrobnejši podatki do leta 1800), nato pa je bil življenjski standard prebivalstva dolga leta precej podoben (seveda povprečja regij, ne govorimo o izjemnih razlikah med sloji prebivalstva v tem fevdalnem času). Po letu 1800 pa sta v uspešnosti odskočili Zahodna Evropa in Severna Amerika, po letu 1950 še Japonska. Od takrat nekaj hitrejše stopnje rasti od povprečja beleži tudi Vhodna Evropa z Rusijo in ter Južna Amerika, po letu 1990 pa seveda najbolj odstopa Kitajska.


To je torej nekaj, za kakega bralca zanimivih informacij o razvoju človeštva zadnjih dva tisoč let. Pri tem naj ponovim, da je bila ambicija teksta samo v predstavitvi teh podatkov brez kakih dodatnih komentarjev, ocen ali pojasnjevanja razlogov in posledic takšnih gibanj.

Bine Kordež, 23.7.2014

6 thoughts on “Nekaj zanimivih podatkov o razvoju človeštva zadnjih 2000 let”

  1. Spoštovani !
    Vaši prispevki so vedno zanimivi in poučni, tako da jih vedno z veseljem preberem. Predvsem obžalujem, da naša skupnost vašega (vsaj zame nespornega) talenta ne zna bolje izrabiti.
    Hvala za predstavljeno !

    Bojan

  2. @Bojanf in @PR, ne gre za to, da g.Kordežu izrekate pohvalo ker je napisal dober -članek-, ampak je namen v tem, da vse to, kar je on za nas prebral in odkril in nam posredoval –
    UPORABIMO V SVOJI LASTNI DELOVNI PRAKSI.
    Če boste po vsem tem delali naprej – po starem – kot da se nič ni zgodilo, potem…..je bolje da svoje delovno mesto prepustite nekomu, ki bo znal MISLITI GLOBALNO in to uporabljati LOKALNO.
    Ja, res je, da je to težko, ker bi morali veliko vsega spremeniti- prilagoditi, opustiti.

    Kako boste torej uporabili vsa ta nova spoznanja pri svojem delu ?! Premislite in napišite! Krvavo potrebujemo takšne rezultate, ki nas edini lahko popeljejo iz te luknje omejenega samovšečnega mišljenja .

  3. Super.
    Vvendar gre za pogled nazaj. O vzrokih za te krivulje bi bilo tudi zanimivo razpravljati. Mislim, da je res to, kar je napisal Adam Smith v Izvor bogastva narodov: svoboda, trg, znanje, sodelovanje, specializacija, mir, nizki davki…

    Res lepi podatki in grafi.

  4. Tudi sam bi izrekel gospodu Kordežu pohvalo za dobr članek, bi me pa zanimalo njegovo mnenje o tem kaj je tisto najbolj ključno kar je pripomoglo k temu , da je število prebivalcev in BDP na prebivalca v zadnjih 100 letih tako zelo naraslo.
    Kateri izum po njegovem mnenju je to?

  5. hojla
    Čist enostaven izum. Kupuj poceni in prodaj drago. Preproste ideje prinesejo največ denarja.
    hoj

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *