Pomoč in “pomoč”

Nedavno smo na isti dan lahko prebrali dve podobni, a po nekaterih podrobnostih, zelo različni novici. Ruski predsednik Putin je med južnoameriško turnejo obiskal Kubo, nemška kanclerka Merklova pa se je za nekaj ur ustavila v Dubrovniku in prisostvovala srečanju treh predsednikov Zahodnega Balkana (Srbije, Hrvaške, Slovenije). Oba predstavnika velikih gospodarskih sil sta seveda izrazila vso podporo omenjenim državam, pohvalila njihove aktivnosti in prizadevanja, pri konkretnih dejanjih pa je njun obisk izzvenel precej različno. Zato poglejmo, kako se lahko pomoč razlikuje od »pomoči«. Continue reading “Pomoč in “pomoč””

Kako nočemo rasti BDP

Pred dnevi smo lahko brali intervju z uglednim gospodarstvenikom, ki je zadnje podatke o rasti bruto družbenega produkta Slovenije ocenil podobno, kot menda tudi Gospodarska zbornica in sicer, da gre za »statistično anomalijo«. Vsekakor gibanje BDP ne zajema vseh vidikov gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, vseeno pa je eden najpomembnejših pokazateljev s katerim ocenjujemo ekonomska dogajanja v državi. In ta kazalec je že tretji kvartal zaporedoma za Slovenijo ugoden, a tega preprosto ne želimo sprejeti. Če bi bil negativen, bi bili plat zvona o nadaljnjem potapljanju našega gospodarstva in družbe nasploh, ko pa je pozitiven, pa menimo, da ne odraža dejanskega stanja. Ob takih ocenah se je težko znebiti občutka, da enostavno ne želimo pozitivnih informacij. Zato v nadaljevanju nekaj dodatnih podatkov o gibanju BDP, ki vsekakor kažejo na pozitivne spremembe na tem področju. Continue reading “Kako nočemo rasti BDP”

Bomo imeli letos zopet primarni proračunski presežek?

Če vas zanimajo javne finance, proračunski primanjkljaj in javni dolg, potem ste sredi poletja verjetno zasledili pozitivno informacijo, da je bil proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta za več kot 500 milijonov (ali skoraj za polovico) nižji, kot je bil v enakem obdobju lani. Le dober mesec zatem pa ste lahko prebrali alarmantno vest, da je primanjkljaj v sedmih mesecih presegel že 90 % načrtovanega za celo leto. Oba podatka sta seveda točna, a v taki obliki uporabna predvsem za politične potrebe – pač odvisno od tega ali želimo razmere prikazati v lepi ali slabi luči. Zato mogoče nekaj dejanskih podatkov o gibanju letošnjega minusa v javnih financah ter tudi razlogih za takšna nihanja. Continue reading “Bomo imeli letos zopet primarni proračunski presežek?”

Premoženjska slika Slovenije glede na druge države

V enem od prejšnjih sestavkov smo pogledali gibanje javnega dolga Slovenije, ki se je zadnja leta seveda močno povečal. Ob tem smo predstavili strukturo dolga, ki nakazuje, da številke mogoče vseeno niso tako kritične kot o njih prebiramo vsak dan, prav tako pa se njegov obseg giblje na povprečju Evropske Unije (merjeno z odstotkom BDP). Poleg višine dolga pa je pa je za celotno finančno sliko države pomembno tudi s kakšnim premoženjem razpolaga. Zato bi pogledali obe strani bilance države (premoženje in dolg), dodatno pa podatke primerjali z nekaterimi razvitimi državami. Pogled na gibanja sto in več let nazaj vsekakor omogoča neko širšo oceno trenutnih dogajanj.

Continue reading “Premoženjska slika Slovenije glede na druge države”