Premoženjska slika Slovenije glede na druge države

V enem od prejšnjih sestavkov smo pogledali gibanje javnega dolga Slovenije, ki se je zadnja leta seveda močno povečal. Ob tem smo predstavili strukturo dolga, ki nakazuje, da številke mogoče vseeno niso tako kritične kot o njih prebiramo vsak dan, prav tako pa se njegov obseg giblje na povprečju Evropske Unije (merjeno z odstotkom BDP). Poleg višine dolga pa je pa je za celotno finančno sliko države pomembno tudi s kakšnim premoženjem razpolaga. Zato bi pogledali obe strani bilance države (premoženje in dolg), dodatno pa podatke primerjali z nekaterimi razvitimi državami. Pogled na gibanja sto in več let nazaj vsekakor omogoča neko širšo oceno trenutnih dogajanj.

Javni dolg Slovenije je konec lanskega leta znašal 25,3 milijarde evrov oz. 72 % BDP, pri čemer pa smo izpostavili, da je del najetih sredstev država naložila v banke v obliki depozita oz. posodila naprej (denimo Grčiji, da je le-ta poplačala nemške banke), tako da je neto dolg znašal dejansko 19,4 milijarde evrov (55 % BDP). Ta znesek pa se sestoji iz

– 8,3 milijard starega dolga (izpred leta 2008 oz. praktično še iz stare Jugoslavije),

– okoli 6 milijard je rezultat proračunskega primanjkljaja zadnjih petih let (to je dejanska dodatna zadolžitev države za zagotavljanje približno enakih izplačil državljanom kljub nižji ustvarjeni dodatni vrednosti),

– preostalih 5 milijard pa so sredstva, ki jih je država vložila, predvsem v banke, in katera lahko z prodajo tega premoženja tudi večinoma dobi nazaj.

Podobno kot dolg, pa se je v zadnjih letih povečevalo tudi premoženje države in oba podatka prikazujemo v spodnjem grafikonu. Po uradnih podatkih je premoženje države poraslo od 18 milijard evrov v letu 2001 na 40 milijard, kolikor naj bi znašalo trenutno. Pri tem so podatki o gibanju vrednosti lastniških deležev nekako logični (pri zbiranju podatkov iz različnih virov se sicer srečamo z razlikami, a zadnja leta niso tako odločilne). V letu 2008 je tako prišlo zaradi padca borznih indeksov do znižanja vrednosti lastniških deležev, kasneje pa beležimo postopno rast, tudi zaradi vložkov države v gospodarske družbe in banke.

Nekoliko bolj presenetljiva pa je rast nefinančnega premoženja zadnjih pet let. Podatki temeljijo na konsolidirani premoženjski bilanci države in občin ter neposrednih in posrednih uporabnikih proračunov (Javnih zavodov, Skladov…) in so rezultat historičnih (nabavnih) vrednosti objektov, zemljišč brez nekega preverjanja realnih, tržnih vrednosti. To bi bilo tudi sicer težko in tudi nesmiselno (npr. realna vrednost cestnega omrežja Slovenije). Zato ostajamo pri teh vrednostih, ki so po načinu vrednotenja primerljive tudi z drugimi državami, se pa moramo zavedati navedenih omejitev o njihovi realni, tržni vednosti pri njihovi obravnavi in tolmačenju rezultatov.

premozenje1

Iz grafikona je lepo razvidno, da je imela širša država vse do leta 2011 celo več finančnega premoženja kot obveznosti, šele zadnji dve leti je nastal primanjkljaj v finančnem delu premoženja. To pomeni, da bi v primeru prodaje lastniških deležev v vseh državnih podjetjih ter uporabe depozitov države, lahko poplačali pretežni del javnega dolga (če so vrednotenja točna). Seveda to ni namen, a razmerja so takšna. Pri tem ni zanemarljivo, da je lani država s prihodki od teh finančnih naložb (depozitov in lastniških deležev) pokrila dobro tretjino obveznosti za obresti od javnega dolga. Z učinkovitejšim upravljanjem državne lastnine, bi bil ta delež lahko še precej večji (čeprav je tudi res, da je bil tak rezultat posledica pospešenega izplačevanja dividend zadnji dve leti). Upoštevaje celotno premoženje države, pa ima država pravzaprav plus v višini okoli 15 do 20 milijard evrov oz. okoli polovice BDP, torej precej več premoženja kot pa je dolžna.

Podatek kot tak seveda ne pove dosti, zato ga je zanimivo primerjati s istovrstnimi podatki za nekatere druge države, tako glede višine dolga kot obsega premoženja. Pri tem smo uporabili številke iz aktualne knjige Thomasa Pikettyja »Capital in 21st Century«.

Najprej bi pogledali obseg premoženja slovenske države z nekaterimi razvitimi državami in sicer v odstotku od bruto družbenega produkta. Za navedene države imamo sicer samo desetletne podatke in kot vidimo, se je državno premoženje zadnjih petdeset let gibalo okoli 100 % BDP (sto let nazaj nekje med 50 in 70 % BDP, pred tem pa še nižje). Številke za Slovenijo so torej danes na približno podobnem nivoju kot v navedenih državah (seveda relativno glede na BDP, ki je pri njih precej višji).Tu bi sicer lahko ponovno odprli razpravo o vrednotenju premoženja in točnosti podatkov, a upoštevamo lahko samo razpoložljive vire, kar velja tudi za navedene države Tako nimamo prave razlage, zakaj je državno premoženje v Franciji zadnjih 10 let poraslo kar za 65 %, v Nemčiji pol manj, v Angliji pa zanemarljivo – verjetno je razlog temu tudi metodologija vrednotenja.

premozenje2

Sedaj pa primerjajmo še višino javnega dolga v omenjenih državah. Kot vidimo na spodnjem grafikonu, so bila nihanja v višini državnega dolga skozi zgodovino precejšnja (pogledali smo sto let nazaj, čeprav so na voljo podatki tudi za tristo let). Kot vidimo se je dolg vrtel večinoma med 40 in 100 odstotki BDP, izjemoma v Veliki Britaniji tudi blizu 200 % v sredini prejšnjega stoletja (presenečajo sicer nekateri podatki iz te knjige glede na uradne podatke Evropske Unije, kjer Piketty za Francijo navaja kar 32 odstotnih točk višji javni dolg, a ostajamo na podatkih iz knjige). S te perspektive trenutni javni dolg Slovenije ni nekaj izjemnega, čeprav pa seveda drži, da je položaj Slovenije pri zadolževanju precej drugačen. Te države si lahko s svojo močjo in posebej še s svojo valuto (ZDA, VB) privoščijo višjo zadolženost in jih finančni trgi obravnavajo popolnoma drugače.

premozenje3 Primerjali smo torej gibanje obsega premoženja države ter javnega dolga, sedaj pa bi ta dva podatka združili in vzporedili še neto javno premoženje, torej finančno in nefinančno premoženje zmanjšano za javni dolg posamezne države. Kot omenjeno imajo vsi ti podatki sicer precej omejitev, a vseeno prikažejo približni nivo ter smer gibanja. Pogled v zgodovino pokaže, da se je neto premoženje (»public capital« po Pikettyju) gibalo nekje do 50 % BDP (izjemoma v Angliji precej časa tudi globoko v minusu zaradi visokega javnega dolga), kakšno pa je bilo gibanje zadnjih šestdeset let pa prikazujemo na zadnjem grafikonu.

Za premoženje smo ugotovili, da je bil njegov obseg zadnja desetletja v vseh državah dokaj konstanten, ker pa je dolg sočasno postopno naraščal, se vrednosti neto premoženja približuje ničli, torej obveznosti je že skoraj toliko kot premoženja. Takšen rezultat vidimo v Veliki Britaniji in Nemčiji, medtem ko je v ZDA in Franciji državne lastnine še vedno nekaj več kot dolgov (25 % BDP). Tem podatkom smo dodali tudi številke za Slovenijo. Neto premoženje naše države v zadnjih letih ocenjujemo med 15 in 20 milijard evrov ali približno na nivoju 50 % BDP.

premozenje4Čeprav gre za precej okvirne ocene, je prikazano skupno premoženje države Slovenije (rdeča linija s kvadratki) kar nekaj višje od premoženja v naštetih državah (merjeno seveda v razmerju do BDP, ki je v teh državah seveda višji). Razlika verjetno izhaja predvsem iz finančnega premoženja (podatkov o strukturi za omenjene države ni na voljo), ker je država Slovenija (zaenkrat) še močan lastnik domačega gospodarskega in bančnega sistema. Kljub povečanju zadolženosti v zadnjih letih, je torej Slovenija še vedno država z relativno veliko premoženja, tudi v primerjavi z razvitejšimi državami. In to premoženje je vsekakor smiselno imeti pred očmi, kadar govorimo o javnem dolgu ter primerjamo njegovo višino.

Bine Kordež 23.8.14 >

One thought on “Premoženjska slika Slovenije glede na druge države”

  1. “Kljub povečanju zadolženosti v zadnjih letih, je torej Slovenija še vedno država z relativno veliko premoženja, tudi v primerjavi z razvitejšimi državami. In to premoženje je vsekakor smiselno imeti pred očmi, kadar govorimo o javnem dolgu ter primerjamo njegovo višino.”

    Naj se izrazim nekoliko športno. Kljub razpadu sistema imamo pet minut pred koncem tekme z Litvo še vedno 4 točke prednosti. Upajmo, da bo zadoščalo za zmago. Ja, Slovenci smo prvaki v slepljenju pri zapravljanju prednosti. Bo ta prednost zadostovala, da na koncu še vedno ostanemo v prednosti? Ne, ker jo moram nujno zapraviti (malo sarkazma, kajpak). Ko je prednost zapravljena in ni mogoče ničesar spremeniti za nazaj, šele potem bo pamet dobila prednost pred brezplodnim zapravljanjem, prej ne, gotovo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *