Kako nočemo rasti BDP

Pred dnevi smo lahko brali intervju z uglednim gospodarstvenikom, ki je zadnje podatke o rasti bruto družbenega produkta Slovenije ocenil podobno, kot menda tudi Gospodarska zbornica in sicer, da gre za »statistično anomalijo«. Vsekakor gibanje BDP ne zajema vseh vidikov gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, vseeno pa je eden najpomembnejših pokazateljev s katerim ocenjujemo ekonomska dogajanja v državi. In ta kazalec je že tretji kvartal zaporedoma za Slovenijo ugoden, a tega preprosto ne želimo sprejeti. Če bi bil negativen, bi bili plat zvona o nadaljnjem potapljanju našega gospodarstva in družbe nasploh, ko pa je pozitiven, pa menimo, da ne odraža dejanskega stanja. Ob takih ocenah se je težko znebiti občutka, da enostavno ne želimo pozitivnih informacij. Zato v nadaljevanju nekaj dodatnih podatkov o gibanju BDP, ki vsekakor kažejo na pozitivne spremembe na tem področju.

Najprej mogoče nekaj o samem merjenju rasti BDP. Za aktualne potrebe se uporabljajo kvartalni podatki in sicer kot sprememba obsega ustvarjene dodane vrednosti celotne družbe (BDP) v primerjavi z enakim kvartalom preteklega leta. Ker so med letom prisotna precejšnja sezonska gibanja, je ta podatek sicer najbolj točen odraz rasti, vseeno pa je tudi močno odvisen od osnove, torej od nivoja obsega BDP v kvartalu pred letom dni, s katerim primerjamo tekoče podatke. Lahko pa pri izračunu BDP vpliv sezone tudi izločimo in primerjamo gibanje v zaporednih kvartalih ter tako vidimo tekoča gibanja v obliki indeksa rasti.

Na spodnjem grafikonu je prikazan hipotetičen primer spremljanja podatkov o rasti BDP in sicer po posameznem kvartalu v primerjavi s istim kvartalom preteklega leta (stolpci) ter z uporabo indeksa glede na predhodni mesec (modra črta). Klasičen pristop primerjave letnih stopenj rasti pokaže, da se je rast pričela šele v zadnjem kvartalu 2013. leta. Če pa spremljamo desezonirane indekse rasti, pa je okrevanje nastopilo že v začetku tega leta in ta podatek natančneje odraža gospodarska gibanja. Obseg BDP v prvih treh kvartalih leta 2013 je sicer res nižji od istega kvartala leta pred tem, gospodarstvo dejansko raste že ves ta čas.


Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Sloveniji. Prvo letno rast smo zabeležili v zadnjem kvartalu lanskega leta, kot vidimo iz spodnjih podatkov Statističnega urada o gibanju BDP Slovenije. Dodan pa je tudi podatek o obsegu BDP glede na prejšnji kvartal z izločitvijo sezone ter koledarja. Po njem pa se je gospodarsko okrevanje v naši državi začelo že v prvi polovici lanskega leta. In zadnji podatki o gibanju izvoza nakazujejo, da se rast nadaljuje. Objektivno tako lahko za letos pričakujemo preko 2, če ne bližje 3-odstotni gospodarski rasti, kar je vsekakor ugoden in razveseljujoč podatek.

Pri tem so zanimive napovedi raznih uglednih institucij. EBRD je ravno objavil nova predvidevanja za Slovenijo za letos in sicer v višini 0,7 % rasti, medtem ko je lani napovedovala 2 % padec. Ob tako velikih odstopanjih se lahko skoraj vprašamo ali gre za namerno prikazovanje slabšega stanja. Predvsem pa ne boste nikoli prebrali, da bi ti načrtovalci priznali napako, kaj šele prevzeli kako odgovornost – enostavno pripravijo novo oceno. Direktor (EBRD) pa preprosto izjavi, da je zelo vesel, če so gibanja boljša, kot so mislili (»nič mi ne prinese več veselja, kot če je realnost boljša od naših napovedi«) in mi mu seveda zaploskamo.

Vsekakor je na mestu vprašanje, zakaj GZS meni, da so ti podatki statistična anomalija. Zaradi medijskih zapisov in dnevnega izpostavljanja problematičnih podjetij, se razumljivo oblikuje občutek o slabšanju položaja podjetij in gospodarstva kot celote. Vendar analiza rezultatov gospodarskih družb vseeno kaže, da slika ni tako slaba. S prezadolženostjo ter izgubami se soočajo podjetja, ki ustvarjajo »le« kakih 15 % dodane vrednosti vsega gospodarstva, preostala podjetja pa večjih problemov s tem nimajo (po podatkih za leto 2013). Ta »zdrava« podjetja ustvarijo kar 85 % vse dodane vrednosti gospodarstva in njen obseg so lani povečala za 7 %. Tudi podjetje omenjenega gospodarstvenika je bilo lani uspešno in povečalo dodano vrednost (6 %) – a zanimivo, da ne verjame, da je mogoče to uspelo tudi drugim, da tudi veliko drugih posluje uspešno in povečuje dodano vrednosti Slovenije in s tem BDP.

BDP ali proizvedena dodana vrednosti v naši državi nam torej narašča že od prve polovice lanskega leta, zato bi pogledali še v katerem segmentu je največ rasti. BDP lahko spremljamo (izračunavamo) preko ustvarjenih prihodkov za vloženo delo in kapital ali preko seštevanja dodane vrednosti posameznih vrst gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (tako imenovana proizvodna struktura BDP). Najbolj pogost način spremljanja pa je preko porabe ustvarjene vrednosti (izdatkovna struktura) in sicer za potrošnjo prebivalstva ali države, za investicije ali za izvoz (v obliki salda menjave s tujino).

Ta način, čeprav največkrat uporabljen, ima sicer določene omejitve oz. pomanjkljivosti. V osnovi se spremlja na način, da k vsej ustvarjeni vrednosti (BDP) dodamo uvoženo blago in celotna vrednost tako razpoložljivega blaga se potem porabi doma (država, prebivalstvo ali za investicije) ter izvozi, preostanek pa ostane na zalogi oz. del obstoječih zalog porabimo za te namene. V kvartalu lahko npr. ustvarimo 100 mio več na zalogo in BDP se poveča za 1 %, naslednji mesec pa izvozimo, kar sicer poveča saldo menjave s tujino, a skupni BDP pade. Denimo, da država uvozi za 100 mio »patrij«, kar uradno poveča potrošnjo države, poslabša menjavo s tujino, a BDP ostane nespremenjen. Zaradi takih situacij so podatki o gibanju domače potrošnje in izvoza lahko varljivi, ker ne vemo v kolikšni meri gre za potrošnjo (ali izvoz) doma ustvarjene vrednosti (BDP), koliko pa za potrošnjo uvoženega blaga, ki pa ne predstavlja BDP.

Ne glede na te dileme, ti podatki na daljši rok vseeno dokaj natančno prikazujejo strukturo porabe BDP (večja previdnost pri tolmačenju je potrebna za krajša obdobja). Na spodnjem grafikonu je tako prikazano gibanje BDP po omenjenih treh ključnih vrstah potrošnje, pri čemer smo zaradi preglednosti združili potrošnjo prebivalstva in države. Podatki so preračunani na cene leta 2013 in sicer letni podatki za vsak kvartal (vsakič podatek za zadnjih 12 mesecev). Pri tem niso navedene vrednosti za celotno potrošnjo temveč samo spremembe od izhodiščnega leta (torej za koliko so se potrošnja prebivalstva, neto izvoz ali investicije realno povečale od leta 2002)

Iz grafikona je razvidno, kaj se je dogajalo z BDP zadnjih deset let ter tudi zadnje leto. Rdeča črta prikazuje nam vsem znano gibanje družbenega produkta Slovenije, ki je dosegel vrh v letu 2008, nato hiter padec ter kasnejše manjše oscilacije. Celoten BDP pa je sestavljen iz omenjenih treh kategorij izdatkov in lepo se vidi, da je vsa hitra rast do 2008 temeljila več ali manj na investicijah, katere so bile financirane s tujimi posojili (zmanjšana vrednost teh naložb v času krize je bila tudi glavni razlog kasnejšim slabim posojilom za te namene).

Modra črta pa prikazuje rast BDP brez investicij in tu vidimo, da nekega večjega padca niti ni bilo. Vidi se tudi rast v zadnjem letu. Prišlo pa je do spremembe strukture tudi v tem delu. Zasebna in državna potrošnja rasla nekje do leta 2010, njen padec v zadnjih treh letih pa je nadomestila proizvodnja za izvoz. (zaradi lažje ocene gibanja samo neto izvoza ali investicij, sta ti dve kategoriji prikazani še s tanjšo rumeno in modro črto glede na izhodiščno vrednosti).

Grafikon dokaj nazorno prikazuje, kaj se je z našim BDP v zadnjih letih resnično dogajalo. Nakazuje pa tudi, v katerem delu so možna in nujna povečanja. Poleg investicij tudi domača potrošnja gospodinjstev ter države. Le-ta pa je seveda možna samo z večjimi prihodki teh sektorjev. Ne moremo namreč pričakovati večje potrošnje prebivalstva, če le-to več ne zasluži. Pri tem je sicer razumljiva skrb gospodarstva glede visokih izdatkov države in posredne obremenitve podjetij s tem – a praviloma se pozablja, da taisti izdatki pomenijo tudi potrošnjo blaga in s tem možnost za gospodarsko rast. Mislite, da spodnje gibanje izdatkov za reprezentanco proračuna nima nobenega vpliva na gospodarska gibanja?


Kakor je sicer močno znižanje izdatkov za reprezentanco (na desetino) razbremenilo proračun, za toliko in mogoče še več je tudi znižalo obseg gospodarske dejavnosti gostinstva in posledično vplačila davkov v proračun. Te učinke preprosto zanemarjamo.

Bine Kordež 21.9.2014

One thought on “Kako nočemo rasti BDP”

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *