Kaj dejansko prispeva k rasti bruto družbenega produkta Slovenije

Pred mesecem dni ste na teh straneh lahko prebrali članek o kvartalnem gibanju bruto družbenega produkta v Sloveniji ter kako iščem razloge, da ne bi verjeli podatku o že leto dni trajajoči gospodarski rasti. Pri tem smo samo na kratko omenili, da ima sicer uradno izkazovanje potrošne strukture BDP določene omejitve, a smo vseeno ostali na predstavitvi teh podatkov za zadnjih 15 let. Seveda so številke izračunane pravilno, v skladu s predpisano mednarodno metodologijo, a se običajno napačno tolmačijo (tudi pri uglednih strokovnjakih s področja ekonomije). Zato bi v nadaljevanju nekoliko podrobneje osvetlili ta prikaz BDP ter predstavili, kaj se je dejansko dogajalo z našo gospodarsko rastjo po letu 2000. Continue reading “Kaj dejansko prispeva k rasti bruto družbenega produkta Slovenije”

Kakšna privatizacija je sploh mogoča

O privatizaciji se sicer pogovarjamo že vseh zadnjih 20 let, pod trenutnim pritiskom Evropske komisije ter mednarodnih finančnih institucij za obsežnejšo prodajo podjetij pa so se razprave ponovno okrepile. Po osamosvojitvi je država (neposredno ali preko paradržavnih skladov) v svoji lasti obdržala kako četrtino vsega gospodarstva, predvsem v infrastrukturnih panogah, ključnih podjetjih ter bankah. V času gospodarske rasti do leta 2008 se je njen delež postopno zmanjševal zaradi načrtnega umikanja iz lastništva. Zadnjih pet let krize pa se je lastniška vloga države zaradi poslovnih težav in prezadolženosti precejšnjega števila podjetij (razlogi so ali v prevzemnih aktivnosti in še pogosteje poslovnih naložbah, financiranih pretežno s posojili) zopet okrepila. Predvsem banke v državni lasti so namreč zasegle precej lastniških deležev, prav tako pa so izpeljale tudi nekaj konverzij posojil v kapital in na ta način postale lastnice podjetij. Continue reading “Kakšna privatizacija je sploh mogoča”

Še malo o dokapitalizaciji in prodaji bank

Konec lanskega leta je bila ena najbolj aktualnih ekonomskih tem sanacija bančnega sistema z dokapitalizacijo bank ter prenosom problematičnih posojil na slabo banko (DUTB). Sanacijo smo izvedli skladu s pričakovanji in usmeritvami Evropske Unije in ta transakcija je bila verjetno tudi najbolj ključna za pozitivno spremembo ocene o finančni vzdržnosti in sposobnosti Slovenije, da prebrodi krizo. Naenkrat smo izginili iz monitorjev vsakodnevnega spremljanja ter negativnih napovedi mednarodnih institucij in obrestne mere za naše zadolževanje v tujini so se ponovno približale nemškim. Z malo časovne distance je mogoče zopet zanimivo pogledati, kaj se je takrat pravzaprav dogajalo in še bolj, kaj se dogaja danes. Continue reading “Še malo o dokapitalizaciji in prodaji bank”

Banka Slovenije proti parlamentu

Verjetno se še spomnite razprave izpred pol leta o tem ali ima javnosti pravico vpogleda v seznam vseh slabih posojil v bankah. Ni bilo državnega organa, ki se do tega ne bi opredeljeval, ne medija in ne posameznikov, ki o tej temi ne bi imeli svojega stališča. Rezultat je bil spisek 500 bančnih dolžnikov, katerih posojila sta NLB in NKBM prenesla na slabo banko (pravilno: Družbo za upravljanje terjatev bank – DUTB). Continue reading “Banka Slovenije proti parlamentu”