Kdo sploh prebira vladne proračunske dokumente?

Pred dnevi je bil sprejet rebalans proračuna za leto 2014 in povprečen bralec si je iz posredovanih pojasnil zapomnil, da bo proračunski primanjkljaj višji za približno 200 milijonov evrov glede na prvotne načrte. Ključni razlog za ta popravek naj bi bil izpad nepremičninskega davka ter višji izdatki za obresti. Odmeven je bil tudi podatek, da bo letošnji skupni javnofinančni primanjkljaj države okoli 4,2 % BDP (primanjkljaj državnega proračuna ter ostali primanjkljaji), naslednje leto pa naj bi ga znižali na 2,8 % (zaveza Evropski komisiji). Za temi številkami in pojasnili se seveda skriva precej podrobnosti na osnovi katerih lahko sestavljamo tudi drugačne zaključke in ocene dogajanj v javnih financah.

Če bi spremljali javne objave in zanimanje javnosti, bi se več ali manj ustavili pri nepremičninskem davku, plačah javnih uslužbencev ter regresu za upokojence. Nekoliko natančnejše brskanje po proračunskih bilancah pa pokaže, da so mogoče nekatere druge postavke celo pomembnejše, a jim ne posvečamo večje pozornosti. Zato bi v nadaljevanju pogledali kaj se dejansko dogaja v državnih financah. Continue reading “Kdo sploh prebira vladne proračunske dokumente?”

Kar niste želeli vedeti o TEŠ-u

Če bi pogledali medijske zapise zadnjih nekaj let, bi bil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) verjetno na prvih mestih. Projekt je v zadnjih dneh dodatno aktualen zaradi odmevnih preiskav domnevnih nepravilnosti pri izgradnji. Seveda ne nameravam pisati o morebitnih previsokih stroških investicije ali korupciji, ker o tem veliko razmišljajo in pišejo tisti, ki zadeve bolje poznajo in še bolj tisti, ki jih ne. Želel pa bi predstaviti nekaj dodatnih vidikov o tej vroči zgodbi, vidikov o katerih je precej manj zapisov– pa so mogoče še bolj ključni. Continue reading “Kar niste želeli vedeti o TEŠ-u”