Zakaj je 1 + 1 tri

Pred dobrim mesecem dni sem pisal o tem, da je vlada RS ob sprejemanju izhodišč rebalansa proračuna za letošnje leto mirno zapisala, da bo primanjkljaj proračuna predvidoma 1,35 milijarde evrov in s tem naj bi javnofinančni primanjkljaj znašal 2,8 odstotka BDP. Sestavljavci dokumenta na ministrstvu so pač računali, da tako nihče ne preverja številk in se zanese na njihove navedbe. Zato tudi niso čutili nikakršne potrebe, da bi pojasnili ali vsaj z besedo omenili, da predstavlja 1,35 milijarde primanjkljaja seveda 3,6 odstotka BDP in da se nekje »skriva« 300 milijonov. Glede odziva so imeli prav, saj takrat nihče od medijev niti z besedico ni postavil pod vprašaj nekonsistentnost številk. No sedaj, ob sprejemanju rebalansa, pa smo bili končno deležni tudi pojasnila, kako se takšna matematika izide. Continue reading “Zakaj je 1 + 1 tri”

Kakšni so dejanski rezultati gospodarstva

Pred dnevi sem v enem izmed zapisov ugotavljal, da zadolženost mogoče ni tako velik problem slovenskega gospodarstva, kot se ga običajno predstavlja v medijih, pa tudi strokovni javnosti. Seveda se veliko podjetij srečuje s problemom previsokih dolgov, a ta podjetja predstavljajo »le« okoli 15 % našega gospodarstva. Nekaj podobnega je tudi z rezultati poslovanja podjetij. Tudi tukaj velja prepričanje, da so se s prihodom krize močno poslabšali. čeprav so dejanski podatki precej drugačni, boljši. Ne glede na to, da to potrjujejo uradni bilančni podatki, ima pač neko splošno negativno prepričanje precej večjo težo. Za tistega, ki so mu dejanske številke vseeno pomembnejše, pa v nadaljevanju nekaj zanimivih podatkov iz bilanc gospodarskih družb Slovenije za zadnjih deset let. Continue reading “Kakšni so dejanski rezultati gospodarstva”