Kakšen pa je dejanski rezultat NLB?

Prebrali smo lahko izjave in zadovoljstvo prvega moža NLB, kako so s svojo angažiranostjo pomembno izboljšali položaj naše največje banke, banke, ki je bila zrela za stečaj, sedaj pa konkurenčno tekmuje z ostalim bankami na domačem trgu. Po predlanski 1,44 milijardni izgubi so prvič po letu 2008 poslovali z bruto dobičkom 69 milijona evrov. Seveda je zadovoljstvo pričakovano, a za realno primerjavo dosežkov banke je potrebno pogledati rezultate pred slabitvami, torej kako banka posluje preden oceni izgube na portfelju ter tudi, kako je na rezultate vplivala zadnja dokapitalizacija ter odpis podrejenih obveznic. Continue reading “Kakšen pa je dejanski rezultat NLB?”

Kako izgubljamo pri prodaji Elana

Dogajanje v zvezi z Elanom je še en lep primer, kako ne bi smeli reševati podjetij, ki zaidejo v takšne ali drugačne težave. Primer, kako smo postali ujetniki pravil, ki jih postavljamo sami in deloma Evropa. Ter tudi kako so odločevalci na nivoju države zaradi vsakodnevnega iskanja krivcev in vsakovrstnih nepravilnosti postali še bolj previdni pri svojih odločitvah in se držijo predvsem omejitev, da ne bi napravili slučajno kaj narobe. Veliko vlogo pri tem imajo tudi mediji, ki nastale probleme tako močno izpostavijo, da so potem res težko rešljivi. Lani avgusta na primer ni bilo časopisa, radijskih ali televizijski poročil, v katerih ne bi desetkrat poudarili, da bo moral Elan na zahtevo Evropske komisije v stečaj – pa je njihov predstavnik samo izjavil »V skladu z zakonodajo EU-ja je običajno, da se v primeru nezmožnosti vračila pomoči prosi za likvidacijo družbe in da se pomoč vrne v okviru tega postopka«. Nihče torej ni zahteval stečaja, temveč samo razrešitev nastale situacije (drugo je sicer vprašanje, zakaj država Elanu ni smela pomagati, Revozu pa je npr. lahko odobrila 100 milijonov evrov pomoči – no, leta 2008 in 2009 so si francoski lastniki izplačali približno toliko dividend). Poglejmo torej nekaj konkretnih številk kje je danes Elan in ali je res potrebno, da govorimo o stečaju. Continue reading “Kako izgubljamo pri prodaji Elana”

Še malo o slovenski pomoči Nemčiji (oprostite, Grčiji)

Nek posplošen in prevladujoč pogled na dogajanja v Grčiji bi bil, da so Grki dolga leta živeli preko svojih možnosti, se zaradi tega močno zadolžili, sedaj pa iščejo način, kako bi se teh dolgov znebili. V proces reševanja nastalih razmer je kot članica evrske skupine vstopila tudi Slovenija ter prevzela financiranje dela dolga. Glede na to, so popolnoma razumljivi odgovori ljudi na vprašanje ali morajo Grki vrniti svoj dolg: seveda! Če moramo sami varčevati ali naj ob tem dajemo odpustke svojim dolžnikom, da bodo lahko zapravljali naprej? Takšno razmišljanje je vsekakor logično, pričakovano in tudi upravičeno, vseeno pa so pri tej nesrečni zgodbi ni vse tako enoznačno. O tem sem sicer podrobneje pisal v tekstu pred tremi tedni, tokrat pa mogoče še dva ključna poudarka, sicer poenostavljena, a najbolj značilna. Continue reading “Še malo o slovenski pomoči Nemčiji (oprostite, Grčiji)”

O krivdi Banke Slovenije

Aktualno dogajanje z Banko Slovenije kaže, kako lahko en kamenček (članek) sproži plaz ogromnih razsežnost. Kljub temu, da se ni nič posebnega zgodilo, da se je o sanaciji bank in izbrisu podrejenih obveznic pisalo in govorilo že zadnji dve leti, pa zadnje dni ni organa in medija, ki ne bi obravnaval dogajanj in odločitev v naši centralni banki. O potezah v zvezi s sanacijo bank bo razpravljal državni zbor, ustanovili bomo posebne komisije, opravili revizije, preiskave, ni časopisa in radijske ter televizijske postaje, ki ne bi pripravila poročil in prispevkov na to temo. Kar naenkrat vsi iščejo samo še napake in sporna je postala tudi zadnja plača in zaposlitev v Banki Slovenije. Zato mogoče nekaj realnih ocen dogajanja v našem bančnem sistemu zadnjih deset let ter o tem, kaj je res problem, kaj pa je samo posledica trenutnega zanimanja in vsesplošnega problematiziranja odločitev Banke Slovenije. Continue reading “O krivdi Banke Slovenije”

Kaj se skriva v grškem dolgu

Zmaga stranke Siriza na volitvah v Grčiji je pri nas, kot običajno, odprla tudi diskusijo med zagovorniki »leve« in »desne« opcije. Na eni strani imamo levičarje, ki vidijo v tej zmagi prelom z dosedanjo neučinkovito ekonomsko politiko, prevlado kapitala ter prvi korak k ustavitvi socialnega razpada države (Grčije in tudi širše). Druga opcija pa opozarja na nevarnost poenostavljenega gledanja na prevzete obveznosti ter nerealnost pričakovanja, da bo nekdo tretji skrbel za tvoje dolgove in življenje preko svojih zmožnosti. Sam se izogibam načelnim ocenam, posebno v tako zapleteni situaciji, v kateri nekega enostavnega recepta rešitve ni na vidiku. Vseeno pa je zanimivo pogledati nekaj konkretnih številk o dosedanjih dogajanjih in na njihovi osnovi so mogoče neki zaključki bolj logični. Continue reading “Kaj se skriva v grškem dolgu”