Zakaj dejansko raste BDP

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Letošnji prvi kvartal pa je slika obratna in zopet se srečamo s težavo pri obrazložitvi. Continue reading “Zakaj dejansko raste BDP”

Kaj sploh želimo z Demografskim skladom

Ob trenutno aktualni razpravi okoli strateškega pomena Zavarovalnice Triglav, je v ozadju pravzaprav vprašanje Demografskega rezervnega sklada (DRS) in zagotavljanje virov za njegovo financiranje. Osnovni namen oblikovanja Demografskega sklada, ki naj bi ga ustanovili do konca letošnjega leta, je zagotavljanja dolgoročne stabilnost pokojninskega sistema. Vzpostavitev Sklada je opredelil Zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 2012, dodatno pa tudi Zakon o SDH. Po njem je predvideno, da se KAD letos preoblikuje v DRS, s posebnim zakonom pa naj bi se opredelili tudi drugi finančni viri Sklada. Vsi ti zapisani cilji imajo seveda vsesplošno podporo, na žalost pa Demografski sklad kakega večjega pomena pri izplačevanju pokojnin ne bo imel. Konkretni podatki nas hitro postavijo na realna tla, a pri pisanju zakonov in obljub se z njimi običajno nihče preveč ne ukvarja. Continue reading “Kaj sploh želimo z Demografskim skladom”

Nevarnost odprave dodatkov k plačam

Trenutno so med delodajalci in sindikati aktualne razprave o višini minimalne plače ter upravičenosti ali naj se razna dodatna izplačila (dodatek za nočno, nadurno delo, za stalnost in podobno) vštevajo vanjo ali ne. Pogosto pa je na dnevnem redu tudi vprašanje, kaj narediti z nadomestili stroškov, do katerih so zaposleni upravičeni po zakonu in kolektivnih pogodbah (nadomestilo za prevoz na delo, za prehrano in regres za letni dopust). Obveznosti izplačevanja teh nadomestil v večini drugih primerljivih držav namreč ni in je to prepuščeno interni politiki nagrajevanja v podjetju. Zaradi tega so logične pobude in predlogi, da bi tovrstno prakso opustili tudi v Sloveniji in jo (mogoče, vsaj delno – odvisno od predlagatelja) nadomestili z ustrezno višjimi rednimi plačami. Kakor je sicer primerljivost z okoliškimi državami zaželena, bi bila takšna sprememba skoraj neizvedljiva. Continue reading “Nevarnost odprave dodatkov k plačam”

Kako kupiti NKBM za en evro … če nisi Slovenec

Med privatizacijskimi zgodbami je ena najbolj aktualnih vsekakor prodaja Nove kreditne banke Maribor d.d. (NKBM). V medijih smo tako zasledili informacijo, da naj bi banko kupil sklad Apollo za okoli 200 milijonov evrov, kar pa so odgovorni zanikali. Pomanjkanje javnih informacij (kar je v fazi pogajanj sicer razumljivo) sproža pri tako vroči temi dodatne špekulacije. In z njimi se samo krepijo ideološki tabori zagovornikov in nasprotnikov prodaje državnega premoženja. Tako levica prodajam nasprotuje, predvsem zaradi očitka o domnevni razprodaji, bolj pa ji je naklonjena desnica (vsaj del), ki v njej vidi prekinitev dosedanjih klientelističnih povezav. Značilno je tudi dejstvo, da se v krog nasprotnikov prodaje povezujejo predvsem starejše generacije, medtem ko mlajše v prodaji vidijo prekinitev dosedanje prakse slabega upravljanja državnih podjetij (ta oceno je sicer skupna vsem).

Vendar se v tem tekstu se ne bi opredeljeval do načelnih stališč glede prodaje državnega premoženja, predstavil pa bi nekaj zanimivih podatkov o finančnem položaju NKBM, kot jih lahko razberemo iz letnih poročil. Ti vsekakor nakazujejo neko drugačno vrednost banke, kot jih sicer lahko zasledimo v medijih, zaradi česar tudi nekoliko provokativen naslova teksta (o tem več na koncu). Continue reading “Kako kupiti NKBM za en evro … če nisi Slovenec”