Hotel ali zapor?

Pred dnevi je bil objavljen podatek o povprečnem strošku oskrbnega dne v višini 61 evrov na enega obsojenca v Sloveniji. Tokrat sicer ta številka ni vzbudila kakega posebnega zanimanja in komentarjev, kljub temu, da je primerljiva s stroški oskrbe v boljših hotelih. Zato mogoče nekaj podatkov kaj ti stroški zajemajo, čisto samo informativnega značaja, kot zanimivost. Gre za sicer javno objavljene podatke (Letno poročilo Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij) in navedbe niso rezultat kakih internih informacij.

Trenutno je v slovenskih zaporih okoli 1.500 obsojencev, kar je skoraj še enkrat več kot pred dvajsetimi leti. Ali je to posledica povečanega obsega kaznivih dejanj ali tudi strožje obravnave na sodiščih, je seveda težko soditi in to niti ni namen tega teksta. Je pa ta številka (75 zapornikov na 100 tisoč prebivalcev) še vedno precej pod povprečjem v svetu (150), tudi kar nekaj manj kot v vseh sosednjih državah. Znan je podatek, da je seveda daleč največ zapornikov v Združenih državah Amerike (petina vseh na svetu), kar desetkrat več kot v Sloveniji (seveda preračunano na isto število prebivalcev).

Visoki stroški na zapornika, ki so zanimivo enaki kot to velja za Združene države (blizu 2.000 evrov mesečno), izhajajo predvsem iz stroškov zaporniškega osebja. Na deset zapornikov so namreč v Sloveniji zaposleni trije in pol pazniki (strokovno: pravosodni policisti). To je povprečje vseh zaporov v Sloveniji, pri čemer je potreba v bolj svobodnih režimih (polodprti in odprti oddelki) lahko tudi trikrat manjša, le en paznik na deset, kar pomembno zmanjšuje stroške pri nastanitvi tovrstnih obsojencev. K paznikom pa je potem na deset zapornikov potrebno dodati še eno osebo v upravi in administraciji ter eno osebo za področje prevzgoje in medicinske oskrbe zapornikov (pedagogi, psihologi, inštruktorji in podobno). Skupaj torej 5,5 zaposlenih na deset zapornikov ali približno dva zapornika na enega zaposlenega v celotni Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

Ker znaša povprečen strošek (plača) zaposlenih v tej enoti Ministrstva za pravosodje 2.155 evrov bruto mesečno (leto 2014), je to že 1.200 evrov mesečnih stroškov na zapornika ali 40 evrov na dan (25 evrov za paznike, razlika ostalo osebje). Obseg teh izdatkov tudi kaže, da je zaželeno imeti čim več ljudi na bolj odprtih režimih, če je le možno oz. če obsojenci izpolnjujejo pogoje, saj to pomembno zniža stroške države. In tudi izkušnje s pobegi (teh praktično ni – seveda tudi zaradi ustrezne organiziranosti) kažejo možno smer zniževanja stroškov. Sodobna stroka ter tudi interes države pa tako dajejo prednost prevzgoji kot kaznovanju kot takemu. Namen družbe je vsekakor, da se zaporniki ne vračajo oz. ne ponavljajo kaznivih dejanj in ne, da so čim strožje kaznovani (razen zaradi preventivnih razlogov).

Naslednji ključen strošek so izdatki za material in storitve, ki obsegajo vse od hrane, tekočih stroškov namestitvenih objektov (ogrevanje, elektrika, voda, tekoče vzdrževanje…) ter tudi manjših investicijskih posegov oz. naložb v povečanje ali prenovo. Ker gre za javni zavod, se med izdatki sicer pojavijo tudi vlaganja v novogradnje, a teh v zadnjih letih ni bilo. Vseh teh stroškov je blizu 500 evrov mesečno ali 15 evrov na dan na zapornika.

Ostaja še tretja skupina stroškov, relativno kar visoka in sicer zdravstveno zavarovanje ljudi v zaporu. V ta namen Uprava plačuje kar 210 evrov mesečno na zapornika (7 na dan), kar je glede na povprečne stroške zavarovanja dokaj visoko. Zaposleni s povprečno plačo namreč plačujejo mesečno 190 evrov (plus 27 dodatnega zavarovanja), z minimalno le 100 evrov, državljani brez zaposlitve pa le dobrih 20 evrov. Sicer gre za izdatke ene javne blagajne in vplačilo v drugo blagajno in za državo kot celoto višina niti ni pomembna, vseeno pa dodatno obremenjuje proračun Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in strošek oseb, ki prestajajo kazen.

Od skupaj 61 evrov stroškov dnevne oskrbe ljudi v zaporih gre torej 39 evrov za zaposlene v zaporih (od tega 25 za paznike), 15 evrov so vsi stroški nastanitve in oskrbe ter še 7 evrov za zdravstveno zavarovanje. Za primerjavo mogoče podatek, da so dnevni stroški oskrbe v kvalitetnem hotelu v Ljubljani 70 evrov (40 evrov material in storitve ter 30 evrov stroški zaposlenih), dodatno pa mora tak hotel zaslužiti še kakih 20 evrov za pokritje stroškov izgradnje in financiranja samega objekta. Na drugi strani pa je seveda možno dobiti prenočišče tudi za 20 ali 30 evrov, seveda pa ne »all inclusive«, kot velja za oskrbo v zaporih.

Navedeni podatki so seveda samo informativnega značaja, torej pojasnilo strukture stroškov oskrbnega dne v zaporih. Materialnih stroškov je pravzaprav samo 15 evrov dnevno na eno osebo (torej 450 evrov mesečno ali dobrih 5 tisoč letno). Ostalo pa so predvsem stroški varovanja, ki so odvisni od zahtevnosti in nevarnosti zaprtih oseb ter stroški zdravstvenega zavarovanja kot rezultat sprejetih zakonskih opredelitev ter prenašanja sredstev med javno-finančnimi blagajnami.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *