Kaj dobimo za plačane davke od plač

Nedavno sem potreboval servisno storitev in preko spleta sem poiskal nekega ne preveč oddaljenega izvajalca. Prišel je dokaj hitro, korektno opravil storitev in v nekaj dneh poslal račun z vsemi potrebnimi davki (9,5 % DDV). Za dobro uro izgubljenega časa in praktično brez porabe materiala, je bil račun sicer dokaj visok, 100 evrov, a tudi v to v skladu s cenikom za tovrstne storitve. Formalno torej nobenih razlogov za kako pripombo. Pa vendar.

Med opravljanjem storitve je kar nekaj časa namenil pritoževanju nad požrešno državo, ki naj bi mu pobrala kar dve tretjini zaslužka. Takšno pritoževanje seveda ni nič izjemnega, nihče ne plačuje rad davkov, vedno so previsoki, denar pa porabi nekdo tretji, neupravičeno. Ker pa to pretakanje denarja med državo in državljani redno spremljam, me je seveda zanimalo kakšno je pravzaprav poslovanje tega podjetnika. Ob obisku se je namreč tudi pohvalil, da ima kar dosti dela in tisti dan je imel na urniku še nekaj podobnih obiskov.

No, iz oddanih bilanc na AJPES je bilo razvidno, da je podjetnik v zadnjih dveh letih prijavil blizu 200 tisoč evrov prihodkov letno, a tudi precej materialnih in drugih stroškov. Po pokritju vseh obračunanih stroškov mu je tako lani ostalo okoli 20 tisoč evrov prejemkov iz naslova zaposlitve ter ostanka dohodka, od česar je plačal mogoče kakih 6 tisoč evrov davkov in prispevkov (ter še DDV od opravljenih storitev, pri čemer je seveda odštel tudi ves DDV, ki ga je plačal za nabavljen material). Podjetnik je torej od svojih zaslužkov mesečno namenil okoli 500 evrov »državi«, kar mu je seveda preveč.

Ima pa taista oseba štiri otroke (kar je seveda pohvalno za nataliteto naroda), ki nedvomno koristijo vse ugodnosti, ki jih nudi država v vrtcih in šolah ter vsakovrstne druge pomoči. V primeru bolezni tudi sam koristi storitve našega zdravstvenega sistema (zaradi čakalnih vrst sicer najbrž tudi kako samoplačniško ambulanto), le bolniško ima zaradi nizke osnove bolj slabo. Verjetno pa je tudi že kdo od njegovih staršev prejemnik pokojnine, ki se seveda prav tako financira samo iz tekočih vplačil trenutnih zavarovancev. Starši so resda plačevali prispevke za pokojninsko zavarovanje, a ta sredstva so šla za pokojnine njihovih staršev, njihovi pa zopet za svoje starše (gre za sistem po katerem so vedno otroci skrbeli za onemogle starše, le da se to danes izvaja preko državne blagajne, preko vplačil prispevkov ter izplačil pokojnin). Celotna podjetnikova družinska bilanca je v razmerju z državo zato zanj seveda močno pozitivna, a vsakdo gleda samo vplačila, nikoli pa prejemke iz tega naslova.

Državna blagajna pa ima vedno dve strani, s prilivi in odlivi in na spodnji tabeli poglejmo, kaj naredi požrešna država z »našim« denarjem. Vsi tri državne blagajne, ki zbirajo davke in prispevke od plač ter tudi drugih prejemkov (državni proračun, Zavod za zdravstveno in Zavod za pokojninsko zavarovanje) so tako v lanskem letu zbrale skupaj 7,2 milijarde evrov denarnih sredstev. In kako so ga porabile?

Na levi strani tabele so vsi izdatki, ki jih lahko povezujemo z vplačanimi davščinami od prejemkov. Torej vsa upravičenja, ki jih država Slovenija zagotavlja svojim državljanom na osnovi vplačila zavarovanj in plačevanja dohodnine od vseh prejemkov. Največ, 4,3 milijarde evrov je seveda šlo za pokojnine, dobri dve milijardi so bili stroški javnega zdravstva, približno enak znesek pa še za vse drugi socialne namene, od bolniških, porodniških, otroškega dodatka, razlike za vrtce, nezaposlenim, pomoči upokojencem, regresiranja prehrane in prevoza v vrtce ter šole, študentske prehrane in štipendij, denarne pomoči, nadomestila žrtvam vojn… Mogoče je sicer kak naveden izdatek izplačan tudi neupravičeno, a skupaj so ljudje prejeli kar 8,4 milijarde evrov za vse navedene namene.
Skoraj 1,2 milijardi evrov več kot pa je država pobrala
In koliko smo za koriščenje teh ugodnosti plačali v državno blagajno davkov in prispevkov, katerih osnova so naši prejemki? Kot vidimo na desni strani tabele, je država uspela zbrati 7,2 milijardi. Ta denar zajema vsa tista vplačila za katera vsak dan poslušamo, da so previsoka, da so naše plače preveč obdavčene in da je to nujno znižati. Vso razliko v višini skoraj 1,2 milijarde evrov je morala pokriti iz drugih prilivov (npr. DDV) ali če hočete, predvsem zaradi te razlike so bile lanske javne finance države Slovenije v minusu (skupaj 1,26 milijarde) in zato smo se tudi morali dodatno zadolžiti.

Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Bilten Ministrstva za finance RS

Seveda veliko posameznikov v proračune vplača več sredstev kot pa jih v tistem trenutku koristi, a iz skupnih številk se vidi, da je še več tistih, ki prejemajo (v vsej življenjski dobi ali celotna njihova družina) precej več, kot pa znašajo njihova vplačila. To je posledica sprejete solidarnosti v državi, progresivnih davčnih lestvic in odločitve za socialno državo ter seveda tudi dejstva, da so v življenju obdobja, ko delamo in vplačujemo ter še daljša obdobja (otroštvo, pokojninska doba) ko predvsem prejemamo. Obseg pretakanja teh sredstev preko državnih blagajn je odvisen od dogovorjenega nivoja socialne in solidarne družbe in v Sloveniji je to relativno visoko, čeprav pravzaprav na povprečju Evrope. Večina razvitejših evropskih držav zbere z davki in prispevki na plače celo večji delež BDP kot to velja za Slovenijo in torej na ta način prerazporeja še višji delež dodane vrednosti (tehtano povprečje EU vseh davkov na plače znaša 20,1 % BDP (leto 2012), podatek za Slovenijo pa je 19,7 %) . Nižje davščine na delo (ter vzporedno tudi manj socialne varnosti) pa imajo praviloma nove države Evropske Unije. Seveda pa ima v svetu večina držav precej nižji nivo obdavčevanja prejemkov ljudi– a te države potem tudi nimajo izdatkov z druge strani bilance in to najbrž ni naša pot ali usmeritev.

Ob vsakodnevnem pritoževanju čez pogoltno državo ni odveč pomislek na številke iz zgornje tabele ter tudi kak družinski seštevek, kaj vse koristimo na osnovi vplačevanja davščin na prejemke. Primerjava z drugimi državami kaže, da je nivo obdavčitev plač močno povezan s socialno varnostjo državljanov ter družbeno solidarnostjo. In ta je v razvitejših državah EU dejansko višja kot v Sloveniji. Drži pa, da je obdavčitev v novih članicah EU praviloma nižja, a nižja je tudi njihova socialna varnost. Vendar tega nikoli ne primerjamo, vsa omenjena plačila in ugodnosti, ki nam jih nudi država so nam seveda logične, pričakovane ter praviloma tudi prenizke – vsako plačilo davka pa previsoko. A državne blagajne se pač drugače ne da zapreti.

One thought on “Kaj dobimo za plačane davke od plač”

Leave a Reply to kren Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *