Kako davčne spremembe NE razbremenjujejo srednji sloj

V zadnjem tekstu ob padcu mini davčne reforme sem zapisal, da bi namesto nepreglednega znižanja obdavčitve dodatnih prejemkov zaposlenih, mogoče »vseeno raje premislili o korekcijah davčne lestvice, tudi za ceno manjših prilivov v proračun«. Čeprav sem ocenjeval, da kakega podobnega poskusa z znižanjem dohodnine kot ga bodo uvedli s 1.1.2016 v Avstriji, ne upamo izvesti, se je ministrstvo za finance vseeno odločilo za manjšo korekcijo in znižanjem obdavčitve višjih plač. Menim, da je odločitev dobra, vseeno pa preseneča argumentacija, da gre za razbremenitev srednjega sloja. Ta poudarek smo slišali s strani premiera in praktično ni bilo medija, ki te trditve ne bi ponovil. To preprosto ne drži in zato na kratko nekaj konkretnih številk. Continue reading “Kako davčne spremembe NE razbremenjujejo srednji sloj”

Razlogi za umik davčne reforme

Glede na nekaj »dosežkov«, ki jih je v zadnjem obdobju izborila sindikalna stran (sprememba definicije minimalne plače, plače javnih uslužbencev), so morali nekaj doseči tudi delodajalci in odločno zavrnili napovedane spremembe davčne zakonodaje. In ko tako enotno nastopijo predstavniki najuglednejših podjetij ter opozorijo na negativne posledice zmanjšanja davčnih olajšav, si seveda tudi vlada ne upa več vztrajati. Predlog sprememb je umaknjen in minister se bo najbrž trudil najti kak kompromis do naslednjega konca leta (na žalost se takšni predlogi vedno pripravijo zadnji mesec, čeprav je na razpolago celo leto), a napovedal že tudi možnost, da ostane tako kot je (»če bomo našli sprejemljive rešitve, jih bomo, če ne, jih pa pač ne bo«). Odpor proti kakršnikoli ukinitvi dosedanjih ugodnosti je bil torej pričakovan, a poglejmo še nekaj konkretnih številk. Continue reading “Razlogi za umik davčne reforme”

Čigava je pravzaprav Sava d.d.

Obvladovanje Save d.d. se v zadnjem času kaže kot ena ključnih točk trenutne faze slovenske privatizacije in merjenja moči države in raznih interesnih skupin. Prebiramo lahko ocene, da so z nadzorom nad to družbo povezane ključne kadrovske spremembe v najpomembnejših državnih družbah (SDH, DUTB), močna povezava pa naj bi bila tudi pri oblikovanju strategij upravljanja državnih podjetij. Seveda vse ostaja na ravni špekulacij in informacij iz »zaupnih virov«, ki nikoli ne bodo razjasnjene, na drugi strani pa le redko zasledimo kako celovitejšo oceno za kakšno premoženje in vpliv pravzaprav gre. Poskušajmo predstaviti problematiko še s tega vidika, seveda samo na osnovi javno objavljenih podatkov. Continue reading “Čigava je pravzaprav Sava d.d.”