Kako nas prehitevajo

Pred časom smo lahko prebrali kolumno uglednega avtorja o zaostanku Slovenije v gospodarskem razvoju in prehitevanju s strani nekaterih nekdanjih vzhodnih držav. Za podkrepitev teze avtor navede nekaj statističnih podatkov in sicer, da naj bi Estonija v zadnjih 20 letih svoj BDP povečala kar za 570 odstotkov, Češka na primer za 240 odstotkov, Slovenija pa le za 129 odstotkov. Da je bil padec našega domačega proizvoda v času krize kar nekaj višji kot v primerljivih državah, seveda ni nobenega dvoma in vsesplošni konsenz je tudi v ugotovitvi, da je to posledica predvsem neustrezne ekonomske politike v širšem smislu. Ne glede na to poenotenje, pa je pri navajanju številk vseeno potrebno uporabiti točne in primerljive podatke. Omenjeni podatki so namreč nominalne stopnje rasti BDP, ki seveda ne odražajo dejanskih razlik med državami in so v tem pogledu zavajajoče. Zato v nadaljevanju nekaj konkretnih statističnih podatkov o gibanju bruto domačega proizvode Slovenije v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (vir je Eurostat in OECD). Torej samo prikaz gibanj, brez namena kakih poglobljenih komentarjev.

Bruto domači proizvod kot celotna ustvarjena dodana vrednost v posamezni državi seveda ne odraža vseh vidikov blaginje prebivalstva ter kvalitete in obsega gospodarskega razvoja, vseeno pa je najpogosteje uporabljen podatek za primerjavo uspešnosti držav in njihove gospodarske rasti. Pri tem se seveda navajajo realne stopnje rasti BDP, torej brez učinka rasti cen v posamezni državi in na spodnjem grafikonu je prikazana realna rast BDP v zadnjih dvajsetih letih za nekaj izbranih držav. Tudi izbira izhodiščnega leta lahko pokaže pomembno drugačne rezultate, a uporabil sem obdobje dvajsetih let, kot avtor omenjenega članka. Upoštevano je torej celotno obdobje, ko so obravnavane države pričele samostojni gospodarski razvoj v novih razmerah, po preteku »začetniških težav«.

Nedvomno je bil padec BDP po izbruhu krize v letu 2008 v Sloveniji med največjimi, vseeno pa je za celovitejšo oceno gospodarskega razvoja smiselno pogledati nekoliko daljše obdobje. Med izbranimi državami najbolj izstopa Estonija z izjemno rastjo pred nastopom krize, a tudi z največjim padcem, ki ga enako kot Slovenija do danes še ni nadomestila. Skupno višjo rast sta imeli npr. tudi Slovaška in Poljska, slednja kot edina država, ki krize praktično ni čutila. Vseeno pa je pri tem zanimiva primerjava s Slovaško, kjer so prav tako utrpeli padec v BDP, a samo v obsegu »presežne« rasti v letih pred krizo in dolgoročno imajo pravzaprav podobno rast kot Poljska brez posledic krize. Tudi Češko je kriza manj prizadela kot Slovenijo, vendar je njihova dvajsetletna rast nižja od naše za sedem odstotnih točk in sicer zaradi zastoja, ki so ga imeli okoli leta 2000. Za primerjavo dodajam še gospodarsko rast v Avstriji, ki je bila med naštetimi državami seveda najnižja (so se pa že vrnili na predkrizno raven).

Značilno je namreč, da imajo države z nižjim nivojem BDP na prebivalca, torej z nižjo razvitostjo in nižjim izhodiščem, na dolgi rok praviloma višjo gospodarsko rast. Kljub odklonom in občasnim zastojem se manj razvite države postopno približujejo povprečju oz. razvitejšim. Te razlike se vidijo iz naslednjega grafikona, kjer je prikazano gibanje realnega BDP na prebivalca, vendar tokrat v evrih (po enotnih cenah iz leta 2014).

Nominalno je tako poljski BDP na prebivalca še vedno precej (41 %) izpod slovenskega, a je bil pred dvajsetimi leti kar 55 % nižji. Podobno se Sloveniji približujejo tudi nekatere ostale manj razvite države, medtem ko se je Češka s sicer višjim izhodiščem najprej celo nekaj oddaljila in sedaj postopno nadomešča ta izpad.

Pri spremljanju doseženega BDP se seveda uporabljajo realne rasti in obseg v evrih, za primerjave med državami in oceno blaginje prebivalstva, pa se ti podatki pogosto preračunajo v kupno moč valute v posamezni državi. Kljub sicer nižjemu nominalnemu BDP, lahko prebivalci posameznih držav zaradi nižjih cen z istim BDP dobijo, kupijo več dobrin. Preračun se dela preko mednarodno uveljavljenega kazalca PPP (purchasing power parity), torej z upoštevanjem kupne moči valute v posamezni državi in za primerjave med državami je ta izračun primernejši. Prikazujem ga v spodnjem grafikonu in sicer v primerljivih evrih po kupni moči na prebivalca in prav tako za vseh preteklih dvajset let.

Po tem kazalcu je BDP na prebivalca na Češkem že od leta 2011 celo nekoliko višji kot v Sloveniji, a zanimivo je, da je bilo takšne razmerje že pred dvajsetimi leti. Kasneje smo jim za nekaj časa »ušli« in vse do nastopa krize je bil tako izračunan BDP v Sloveniji kako desetino višji kot v Češki. Precej hitreje pa se nam približujejo ostale tri navedene države, posebno po letu 2008 in danes je tega zaostanka le še med 10 in 20 odstotkov. A omenimo lahko, da je bilo predlansko leto po dolgem času prvič, ko je bila rast tako izračunanega primerljivega BDP v Sloveniji višja od vseh navedenih držav (ter tudi od vseh ostalih članic EU).

Navedeni kazalec BDP v PPP na prebivalca je vsekakor najbolj uporabljan za prikaz in primerjavo uspešnosti gospodarskega razvoja posameznih držav. Po njem se je Slovenija vsa leta do krize približevala Evropski uniji kot celoti in v letu 2008 prilezla že na 89 % povprečja, nato pa zdrsnila na predlanskih 83 %. Lahko pa temu kazalcu dodamo še eno pomembno dimenzijo. Za bruto domači proizvod namreč vemo, da ga lahko merimo na tri načine (vsi trije dajo sicer enak rezultat):
– najpogosteje po izdatkovnem principu (po vrstah potrošnje: potrošnja prebivalstva, države, izdatki za investicije in neto menjava s tujino),
– nato po proizvodnem principu (po dejavnostih v katerih se ustvarja BDP: predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina…),
– redkeje pa po dohodkovnem principu, torej koliko ustvarjenega BDP dobijo zaposleni za svoje delo, koliko dobi kapital za svoj prispevek in koliko gre za davke.

Od celotnega ustvarjenega BDP nas lahko zanima samo del, ki pripada vsem zaposlenim za njihovo delo, torej brez tistega dela BDP, ki pripada kapitalu (to je potrošnja stalnega kapitala – amortizacija in poslovni presežek, dobički). Delež BDP za zaposlene je pravzaprav tisto, kar ima ključen vpliv na blaginjo ljudi, medtem ko so dobički in amortizacija (ki se vključuje v izračun BDP) prejemki le ožjega kroga ljudi za njihov vložen kapital. BDP je višji tudi za te prejemke in kapitalska vlaganja nedvomno povečujejo možnosti za hitrejšo gospodarsko rast, za večje zaposlovanje, a ti donosi neposredno ne vplivajo na prejemke večine prebivalstva.

V spodnjem grafikonu je tako v tisoč evrih prikazan tisti del BDP v primerljivi kupni moči (PPP), ki pripada zaposlenim, torej prebivalstvu za vloženo delo. Tu so razlike med Slovenijo in navedenimi državami zopet precej večje. Značilno je namreč, da od skupaj ustvarjenega BDP dobijo zaposleni v Sloveniji okoli polovico (podobno kot v Nemčiji), v primerjanih državah pa je ta delež le okoli 40 %, ostalo pa pripada predvsem kapitalu (več kot polovica). To je posledica dejstva, da je v omenjenih državah BDP višji tudi zaradi relativno višjih prejemkov kapitala (glede na plače), ki neposredno ljudem ne koristijo veliko oz. nimajo večjega vpliva na njihovo blaginjo.

Po tem, od navedenih mogoče še najbolj realnem kazalcu uspešnosti in blaginje prebivalstva posamezne države, je Češka vsa leta nekje na okoli 80 % razvitosti Slovenije, nekaj manj v vmesnih letih ter nekaj več po krizi. V ostalih treh državah, pa so bili primerljivi prejemki za zaposlene nekje do leta 2002 na okoli polovice slovenskih, nato pa beležijo hitrejšo rast. Najhitrejšo v Estoniji, kjer so po kriznem padcu že prehiteli Češko. Slovaška se je približala Sloveniji na 70 %, Poljska pa je po nekaj počasnejšem razvoju pred letom 2008, zaostanek nadomestila in danes dosega približno 60 % primerljivih prejemkov prebivalstva Slovenije.

Navedeni podatki seveda omogočajo različne interpretacije. Večina najraje navaja tiste, ki pokažejo negativne strani našega razvoja, občasno pa kdo izpostavi tudi pozitivne vidike in z ustrezno izbranimi podatki je seveda potrditi katerokoli tezo. Vendar namen tega teksta ni bil v ocenjevanju pozitivnih in negativnih strani našega razvoja, temveč samo prikaz dejanskih podatkov. In zadnji grafikon mogoče najbolj točno prikazuje, kje smo v gospodarskem razvoju v primerjavi glede na nekaj izbranih držav nekdanjega vzhodnega bloka, ocena pa je seveda stvar posameznika.

2 thoughts on “Kako nas prehitevajo”

  1. Zdravo!

    Vsekakor je tole zanimiv prikaz, ki precej nazorno prikaže, da situacija v danih državah le ni (toliko) boljša. Morda bi še boje povprečen standard Slovencev prikazal BDP v PPP, namenjen 90%… Kot ste že v knjigi pokazali na primerjavi s Francijo in ZDA (povprečen dohodek in povprečen dohodek 90%). Glede na to, da smo statistično dohodkovno najbolj egalitarna država bi tovrsten podatek še bolj nakazal statistiko “nam v prid”.
    Sam se kar strinjam s Frančkom Drenovcem, ki opozarja na primitivizem, ki ga zganjajo politiki z nenehnim zgledovanjem po vzhodu.
    Sicer pa sem večkrat slišal od koga, ki je bil na Češkem, da imajo tam delavci približno 70% standarda slovenskega delavca (med drugim je bil oče večkrat službeno na Češkem, saj (je) dela(l) v Savi (oz. tistem gumarskem delu Save, ki so ga prodali neki Češki družbi, sedaj pa so to češko družbo kupili Švedi…))
    Je pa žalostno, da si nekateri privoščijo takšne manipulacije. Podoben članek je pred časom za Finance napisal Blaž Vodopivec… Me vem ali se tudi vi sklicujete na njegov članek za finance, ampak če se potem se lahko samo nasmehnem komentarju “uglednega”… Njegove kolumne so primitivne in izrazito ideološke.

    Na novinarsko vprašanje: Zakaj smo tako zabredli?
    je odgovoril: Predolgo nam je vladala levica.

    Seveda je težko biti neideološki, ampak če pogledamo denimo čas Drnovška in Janše… Že vi ste pisali o obdobju stabilnosti in obdobju plačilnobilančnih neravnotežij, prilagam pa še članek Dr. Damijana iz leta 2008, ki primerja uspešnosti vlad po 6 ključnih makroekonomskih kazalcih glede na povprečje “ostalih novih članic”… Tudi po tej primerjavi je bila Janševa vlada najmanj uspešna http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=blog&op=func&func=print&c_menu=48255 .

    SKRATKA, VSE KAR NAS OBDAJA V VEČINI KOLUMEN JE ČISTA IDEOLOGIJA. Še bolj grozni pa so ostali mediji, ki Slovenijo iz dneva v dan dajejo “v nič”. Vsaka pocenitev goriv je pospremljena s tem, kako grozne so naše dajatve, nihče pa ne pomisli, da gre denar od trošarin v proračun in s tem izboljšujemo sliko Slovenije, znižanje na trgu pa pomeni manj sredstev, ki bi jih sicer namenili tujini. Ampak to je za naše novinarje pretežka enačba.
    Vsekakor je lepo, da kdaj preberemo analize, ki se manj posvečajo ideologiji, pa več dejstvom. Kot je napisal Mencinger v vaši knjigi: “Sicer pa itak vsi vse vemo, zato je itak ni treba prebrati” (ni točen citat ker pišem na pamet).

    Lep dan Patrik.

  2. G, Bine.

    Kot Slovenec bi se Vam rad opravičil za to, kar so vam naredili. Torej kdor prizna, tega treba obsoditi. Kdor ima vsaj malo morale seveda meče slabo luč na ostale kanalje.
    Dokler se nam ostali smejijo v obraz(dovolj je le opravičilo za krajo paštete ali milijarde) in € pošiljajo v oaze in perejo denar v Kitajskem gradbeništvu Vas nimajo nikakršne pravice tako obsoditi.

    Sedaj pa G. Bine bi kot mag. Ekonomije za Vas imel vprašanje in bi prosil če me lahko preko maila kontaktirate.

    Lp,
    Jan

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *