Zakaj se nam zmanjšuje proračunski primanjkljaj

Čeprav je proračunski in/ali državni primanjkljaj ena najpomembnejših kategorij pri ocenjevanju javnofinančnega položaja države, se seveda tudi pri njem srečujemo z različnimi ocenami ter s še bolj različnimi interpretacijami, pogosto tudi odvisno od namena prikaza. Da se v zadnjih letih primanjkljaj naše države zmanjšuje, je splošno sprejeta in načeloma točna ocena, vseeno pa je zanimivo pogledati, kaj so razlogi sprememb ter na katerih postavkah dejansko prihaja do izboljšanja. Nekoliko natančnejši vpogled je nujen, sicer je ocenjevanje dosežkov (in poslabšanj) lahko hitro zavajajoče. V nadaljevanju bi tako predstavil nekaj ključnih podatkov, kaj se je v Sloveniji dogajalo na področju javnega financiranja v zadnjih letih. Continue reading “Zakaj se nam zmanjšuje proračunski primanjkljaj”

O presežkih v bankah

Če bi poskušali povzeti nek splošen pogled na delovanje bančnega sistema Slovenije v zadnjem dobrem desetletju, bi verjetno izpostavili sledeče značilnosti:

  • do nastopa krize so banke v razmerah presežnih sredstev in splošnega optimizma močno povečale obseg kreditiranja, pogosto tudi za preveč rizične in sporne naložbe,
  • zaradi slabih naložb so po letu 2008 utrpele ogromne izgube, zaradi česar so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem,
  • to je tudi razlog, da so banke danes bistveno bolj previdne, ne podpirajo novih projektov in zmanjšujejo obseg kreditiranja gospodarstva, ki vse od krize naprej, kredite samo vrača.

To več ali manj drži, a mogoče je zanimivo pogledati, kaj se v zadnjih letih dejansko dogaja v bilancah bančnega sistema Slovenije. So podjetja res vrnila preko 10 milijard posojil bankam, ki se danes kopljejo v presežkih sredstev in ne vedo kam z denarjem? Continue reading “O presežkih v bankah”