Še malo o davčni razbremenitvi srednjega sloja

Pred dnevi sem objavil tekst »O davčni razbremenitvi srednjega sloja« v katerem sem izpostavil zavajajoče nastope predstavnikov Ministrstva za finance, ki so predlagane spremembe davčne zakonodaje opredelili kot razbremenitev srednjega sloja. Konkretni izračuni namreč pokažejo, da predvideni popravki dohodninske lestvice izboljšajo položaj samo davčnim zavezancem z najvišjimi prejemki. Glede na dejstvo, da so v Sloveniji glede na druge države močneje obdavčene predvsem najvišje plače, je takšen predlog sicer logičen, a to bi morali potem tudi odkrito povedati. Razumljivo pa dvig najvišjih plač med ljudmi ne bi bil najbolje sprejet in to je bil najbrž razlog za takšno predstavitev. Menim, da bi se pred popravki davčne zakonodaje morali najprej odkrito dogovoriti, katere plače sploh želimo korigirati namesto, da dobivamo na mizo samo nove in nove dohodninske lestvice brez konkretnih izračunov. Continue reading “Še malo o davčni razbremenitvi srednjega sloja”

Kaj prinaša bela knjiga, 5. del – vzdržnost pokojninskega sistema

V štirih nadaljevanjih sem poskušal prikazati nekaj dodatnih pogledov na ugotovitve in predloge Bele knjige v zvezi s pokojninskim sistemom. Povečevanje števila starejših ljudi in daljša življenjska doba vsekakor zahtevajo stalno prilagajanje obveznega pokojninskega sistema in v smer podaljševanja starostne meje za upokojitev gredo tudi vsi novi predlogi. Te spremembe niso sporne, vseeno pa v tekstu prikazujem, da razmere niso tako kritične, kot se pogosto prikazuje. Izpostavil sem predvsem nekatera poglavja iz Bele knjige, ki mogoče zahtevajo nekaj dodatnih pojasnil. Za konec pa sem stanje pokojninske blagajne prikazal še na nekoliko drugačen način, z drugačnim pristopom. Tudi ta dokazuje, da ima pokojninski sistem kljub staranju prebivalstva prihodnost, pri čemer pa je odvisen predvsem od gospodarskih razmer in manj od števila starejših ljudi.

VZDRŽNOST POKOJNINSKEGA SISTEMA ŠE NEKOLIKO DRUGAČE

Finančno vzdržnost pokojninskega sistema avtorji Bele knjige preverjajo predvsem preko višine deleža BDP, ki bi ga po posamezni varianti pogojev upokojevanja namenjali za pokojnine. Ti naj ne bi presegali kakih 13 % BDP (v gradivih odstotek sicer ni eksplicitno naveden, a iz teksta lahko tako razumemo) in temu cilju je potrebno prilagoditi število upokojencev in tudi višino pokojnin. Lahko pa to vzdržnost javnih financ v povezavi s pokojninami preverjamo tudi drugače in poglejmo še nekaj številk. Continue reading “Kaj prinaša bela knjiga, 5. del – vzdržnost pokojninskega sistema”

Še malo o drugem tiru

Na zadnji tekst o Luki Koper in drugem tiru je bilo kar nekaj komentarjev, ki so zajeli širše vidike te tematike. Sam se v razmišljanjih poskušam omejiti samo na preverljiva dejstva in konkretne številke. Zato bi mogoče še enkrat izpostavil samo dva ključna poudarka, katera sem skušal nekaj širše opisati v prejšnjem tekstu.

Tisto, ker je pri celi zgodbi ključno, je pomen dejavnosti Luke Koper oz. pristanišča za celotno slovensko ekonomijo. Družba Luka Koper in njeni zaposleni so pravzaprav samo del celotnega transportnega procesa, ki teče od ladij v pristanišču Koper do meje na Šentilju ali Jesenicah (in v obratni smeri). Na pretovor blaga v Kopru je tudi po moji oceni vezano pet ali tudi večkratno število ljudi poleg neposredno zaposlenih v Luki, od vseh servisnih storitev za Luko, do železnice, špediterjev, avtoprevoznikov ter vseh angažiranih za njihovo servisiranje (seveda tudi zavarovalnice in banke). Skupna dodana vrednost vseh naštetih družb s transportno potjo mogoče dosega celo 400 milijonov evrov (v Luki Koper bi vsekakor znali zbrati celotni zaslužek vseh družb preko slovenskega ozemlja). In to je kvalitetna dodana vrednost, ki omogoča plačevanje zaposlenih v višini dva, tri ali tudi štiri tisoč evrov (povprečni strošek dela v Luki Koper dosega 4.000 evrov mesečno na zaposlenega) in ta dodana vrednost je v veliki meri ustvarjena na tujih trgih.

Continue reading “Še malo o drugem tiru”

O davčni razbremenitvi srednjega sloja

Po več mesecih usklajevanja, smo menda dobili končno verzijo popravkov dohodninske lestvice, katera naj bi pričela veljati s prihodnjim letom. Ob objavi se je umirila retorika, kako bomo s temi popravki nagradili in zadržali mlade strokovnjake (to seveda ne drži, o čemer sem pisal v tekstu »Bomo s spremembami obdavčitve plač zadržali mlade?«). Še vedno pa državna sekretarka vehementno izjavlja (mediji pa ponavljajo), da »bomo razbremenili nižji in srednji dohodkovni razred«. Bolj previden (precizen) je bil minister za finance (v odhodu) z izjavo: »razbremenjujemo kadre, ki so za razvoj Slovenije ključni« (Delo, 13.7.2016). Je pa zanimivo, da predlagatelji nikoli ne nastopajo s podatki o vplivu predlaganih sprememb na konkretne plače, torej koliko evrov in koliko posameznikov bo dobilo več. Objavljene dohodninske lestvice ljudem namreč prav veliko ne povedo. Lahko špekuliramo, da je tak način objave izbran namenoma, saj bi konkretni podatki postavili marsikatero visokoletečo izjavo pod vprašaj. Zato poglejmo konkretne številke, kako so se glede davkov uskladili koalicijski partnerji. Continue reading “O davčni razbremenitvi srednjega sloja”

Kaj prinaša Bela knjiga (4. del) – usklajevanje pokojnin po novem

Povečevanje števila starejših ljudi in daljša življenjska doba vsekakor zahtevajo stalno prilagajanje obveznega pokojninskega sistema. Spremembe gredo v smeri podaljševanja zahtevane starostne meje pri odhodu v pokoj in to je zajeto tudi v novih predlogih zbranih v Beli knjigi. Takšni popravki so seveda pričakovani, vendar ne gre za kakšne drastične spremembe, predvsem pa vzdržnost pokojninskega sistema tudi v naslednjih desetletjih ni tako problematična in kritična, kot se običajno prikazuje. Takšno razmišljanje poskušam argumentirati z nekaj dodatnimi pogledi na to tematiko.

Osnovni predlog sprememb predvideva, da bi se po novem upokojevali praviloma s 67 letom, pred tem pa v primeru dopolnjenih 42 do 45 let delovne dobe. Glede na dosedanje pogoje (65 let starosti), te spremembe niso velike in projekcije pokojninskih izdatkov kažejo, da bo njihov delež v BDP postal po letu 2040 finančno nevzdržen. Continue reading “Kaj prinaša Bela knjiga (4. del) – usklajevanje pokojnin po novem”

Kaj prinaša Bela knjiga (3. del) – novi pogoji upokojevanja

Povečevanje števila starejših ljudi in daljša življenjska doba vsekakor zahtevajo stalno prilagajanje obveznega pokojninskega sistema. Spremembe gredo v smeri podaljševanja zahtevane starostne meje pri odhodu v pokoj in to je zajeto tudi v novih predlogih zbranih v Beli knjigi. Takšni popravki so seveda pričakovani, vendar ne gre za kakšne drastične spremembe, predvsem pa vzdržnost pokojninskega sistema tudi v naslednjih desetletjih ni tako problematična in kritična, kot se običajno prikazuje. Takšno razmišljanje poskušam argumentirati z nekaj dodatnimi pogledi na to tematiko.

V dosedanjem tekstu je bil poudarek na delovanju obveznega pokojninskega sistema, kjer moramo predvsem upoštevati, da se vplačani prispevki ne zbirajo na nekem računu, temveč porabijo za tekoče izplačilo pokojnin, tako kot so naši starši vplačevali za pokojnine njihovih prednikov in kot seveda mi pričakujemo od zanamcev. Predstavljeno je bilo, da se število starejših sicer povečuje, a bo število delovno aktivnih tudi čez desetletja zadostno za izplačevanje takratnih pokojnin – če bodo le imeli delo.

Dodatno pa bo vzdržnost pokojninskega sistema odvisna tudi od višine prispevkov, kjer ugotavljamo, da kar petina zaposlenih vplačuje skoraj pol nižje prispevke. Še bolj pa od nadaljnjega gibanja višine pokojnine. Za preteklih dvajset let je namreč značilno, da se je položaj upokojencev glede na prejemke zaposlenih postopno poslabševal, tako zaradi počasnejšega usklajevanja kot tudi vse nižjih pokojnin na novo upokojenih. Continue reading “Kaj prinaša Bela knjiga (3. del) – novi pogoji upokojevanja”