Otroški dodatki za premožne

Ali veste, da v državi izplačujemo tudi državne podpore, ki so sorazmerne z višino prejemkov (da torej dobite več podpore, višji ko so vaši prejemki)? Kot vemo, država letno poleg pokojnin (zanje gre skupaj 4,2 milijarde evrov) namenja še 2,2 milijarde evrov za druge transferje prebivalstvu: od bolniških, porodniških, subvencij vrtcev, nadomestil za nezaposlene, štipendij, izdatkov za prehrano in prevoz v šolah, dodatkov k pokojninam, dodatkov za pomoč in postrežbo, za invalide, veterane… do neposredne denarne socialne pomoči. Ta izplačila so deloma nadomestila za čas, ko ne moremo delati, večinoma pa gre za pomoč države dohodkovno šibkejšim slojem. A kot rečeno, imamo tudi dodatke, kjer je logika obratna in kjer pri višji plači dobiš tudi večjo državno pomoč. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil, bojim se, da se mogoče tega ne zavedajo niti na ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal takšno rešitev, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo? Continue reading “Otroški dodatki za premožne”

Epilog o naši nesrečni sanaciji bank

Sanacija bank in posebno odpis podrejenih obveznic je in bo tudi še naprej zelo vroča tema v Sloveniji. Nesporno je bilo v postopku sanacije gledano s časovne perspektive sprejetih precej vprašljivih odločitev in nekateri vidijo v vsem dogajanju skrbno načrtovano zaroto tujega kapitala kako oslabiti državo in priti poceni do premoženja v Sloveniji. Takšno sklepanje pogosto izhaja iz dokaj servilnega sprejemanja usmeritev Evropske komisije, katere cilj ni bila nujno ravno »pomoč« Sloveniji (posebno, ker smo tako vse sami plačali, dobili smo samo omejitve). Je pa tudi res, da so bili takrat zaradi zaostrovanja razmer v okolju ter tudi škodoželjnosti znotraj države, odgovorni pod velikim časovnim pritiskom in hitre odločitve so bile nujne. Samo nekaj, bolj kot ne računovodskih transakcij (šlo je pravzaprav samo za preknjižbe depozitov države v kapital ter premoženja z ene institucije na drugo), je ta pritisk tujine sprostilo, vsi trendi so se obrnili navzgor in zahtevana donosnost na slovenske obveznice (pokazatelj rizičnosti države) je v letu dni padla iz sedem na manj kot en odstotek.

Continue reading “Epilog o naši nesrečni sanaciji bank”

Uspešnost in priložnosti NLB

V članku o sanaciji bank sem pred dnevi prikazoval na primeru NLB do kakšnih razlik prihaja pri vrednotenju premoženja (portfelja) bank. Iste uprave in revizorji (ali cenilci) lahko na nek dan ocenijo, da je »poštena vrednost« portfelja 6,3 milijarde evrov (vrednost terjatev Skupine NLB do podjetij 31.12.2012), le par mesecev kasneje pa naj bi bilo tega le še za 4,5 milijarde. In za obema ocenama seveda stojijo s svojimi funkcijami in podpisi. Ob takšnih nihanjih vrednosti, ki seveda ključno vplivajo na rezultate banke, smo lahko upravičeno skeptični do izračunov, ko dobimo na mizo novo letno poročilo. Zaradi tega spremljanje uspešnosti banke preko končnega rezultata poslovanja ne odraža nujno dejanskega položaja in dosežkov banke saj jih krojijo odločitve v katero leto vključimo posamezne popravke naložb. Resnično uspešnost osnovne dejavnosti banke zato izkazuje rezultat predno vanj vključimo omenjene slabitve naložbe. Poglejmo zato, kaj se je dejansko dogajalo z uspešnostjo Nove Ljubljanske banke v zadnjih letih. Continue reading “Uspešnost in priložnosti NLB”