Zakaj in koliko se gospodarstvo res razdolžuje

V tekstih na temo bank se praviloma predstavljajo podatki o velikem znižanju obsega bančnih posojil gospodarstvu po nastopu krize. Bilance bank s sedežem v Sloveniji namreč prikazujejo upad tovrstnih posojil od 20,8 milijard evrov konec leta 2008 na vsega 9,3 milijarde (30.9.2016). Več kot 10 milijardno znižanje se tolmači kot pospešena vračila kreditov s strani naših podjetij in to praviloma zaradi slabe podpore bank ponovni gospodarski rasti. Seveda ni nobene dileme, da banke vse manj kreditirajo naše gospodarstvo, da je teh posojil že skoraj manj kot posojil gospodinjstvom, a razlogi za to znižanje so bolj kompleksni. Continue reading “Zakaj in koliko se gospodarstvo res razdolžuje”

Bo tudi Merkur hrvaški ?

Objava novice o prodaji Merkurja v začetku septembra niti ni zbudila kakega zanimanja javnosti. Vsekakor je bila večje presenečenje informacija, da naj bi se za Merkur zanimala hrvaška družba Pevec. Informacije so še dokaj skope, nepotrjene, a poglejmo kaj se pravzaprav prodaja in predvsem, zakaj do takšnih nakupov prihaja.

Zeleno-rumena blagovna znamka Merkur ostaja v Sloveniji še vedno sinonim za prodajo tehničnega blaga. Prav tako se še vedno se tudi povezuje s kvaliteto, čeprav manj kot nekdaj. Prodajni program Merkurja je bil vedno precej širok, širši kot je značilna za trgovce s tovrstnim programov iz tujine. V Skupino Merkur je namreč spadal tudi Big bang, vodilni slovenski trgovec z zabavno in gospodinjsko elektroniko s katerim je Merkur obvladal preko polovico tega trga. Drugi prodajni program, ki se je prav tako preoblikoval v samostojno podjetje v sklopu Merkurja, pa je bila prodaja metalurških izdelkov (pločevina, žice in cevi iz jekla) pod imenom Mersteel. Dodatna specifičnost Merkurja je bil tudi velik obseg prodaje pravnim osebam (podjetjem, obrtnikom), kjer so ustvarili celo nekaj več zaslužka kot pri prodaji končnim potrošnikom. Takšna usmeritev je omogočila, da je Merkur na vrhuncu (leta 2008) s skupaj 5.000 zaposlenimi ustvaril blizu 1,3 milijarde evrov prodaje, kar bi ga še danes uvrstilo na četrto mesto med slovenskimi skupinami podjetij. Continue reading “Bo tudi Merkur hrvaški ?”

Nič bližje rešitvi problema podrejenih obveznic

Dileme okoli sanacije bank so na koncu zožile pravzaprav samo na izgube lastnikov podrejenih obveznic. Občasno sicer zasledimo, koliko milijard smo davkoplačevalci namenili za sanacijo bank, a to se odraža le v povečanju državnega dolga, kar nikogar neposredno ne prizadene. Izgube vloženih sredstev v podrejene obveznice ali povračilo teh zneskov pa so v močnem osebnem, materialnem interesu precejšnjega števila ljudi in temu ustrezna je tudi pozornost medijev ter javnosti. Osnovna razlika v pogledih med lastniki obveznic in Banko Slovenije (ta je najbolj izpostavljena kot »nasprotna stran«, čeprav gre v bistvu za državo) je v oceni vrednosti premoženja bank v letu 2013. Po oceni uprav bank in uglednih revizorjev je bilo še sredi leta terjatev do pravnih oseb za 13 milijard evrov, po oceni istih uprav in drugih revizorjev nekaj mesecev kasneje pa le še 10 milijard (navedena je skupna vrednost za štiri sedaj državne banke – NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje). Continue reading “Nič bližje rešitvi problema podrejenih obveznic”