O največji napaki slovenske osamosvojitve

»Privatizacija državnega (družbenega) premoženja je največja napaka slovenske osamosvojitve« smo na zadnjem posvetu ob obletnici priznanja Slovenije slišali iz ust uglednih predstavnikov naše države in takšna ocena bo najbrž stalnica vseh posvetov in zapisov o poteh in stranpoteh našega samostojnega razvoja še dolga leta. S privatizacijo so mišljeni predvsem spodleteli menedžerski prevzemi ter nasploh prehod nekdanjega družbenega lastništva v (pretežno) privatne roke. Takšno prepričanje, razumljivo, ne dopušča nobenega dvoma, ne v javnosti in medijih, kot priročno jo je sprejela politika in tudi stroka nima interesa za kako poglobljeno analizo.

Vsekakor so vse aktivnosti pri spremembah lastništva imele precejšnje posledice za celotno družbo. Tako zaradi izgub pri samem financiranju zgrešenih prevzemov, kot tudi posledic, ki so jih zaradi tega utrpele prevzete družbe. Stroka bi sicer lahko natančneje raziskala, koliko so k temu prispevali sami prevzemi, koliko pa napačne odločitve pri reševanju nastale situacije povezane z nastopom krize – a kot rečeno, interesa za to ni veliko, ker je družbeni konsenz glede tega poglavja naše zgodovine pač sprejet. Sam sem seveda močno vpleten v te procese in moje mnenje je zaradi tega nedvomno obremenjeno in najbrž tudi deloma pristransko (sicer nič manj kot mnenje ostalih piscev – le da na nasprotni strani), a na drugi strani imam enega boljših pregledov dogajanja, podkrepljen tudi s konkretnimi številkami. Continue reading “O največji napaki slovenske osamosvojitve”

Kdo dobiva in kdo izgublja

V tekstu o gibanju BDP sem prikazoval, da bomo sicer šele proti koncu letošnjega leta dosegli rezultate iz leta 2008, vendar pa so takratni dosežki temeljili na močnem zadolževanju v tujini, ki je omogočilo visoke investicije in rast vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic). Tudi če ne bi prišlo do krize, takšna gibanja dolgoročno niso bila vzdržna, so se pa odrazila tudi v več kot 25 % realnem povečanju vseh prihodkov prebivalstva – plač, pokojnin in socialnih prejemkov (upoštevano je obdobje 2002-2008). Seveda so se povečali tudi dobički in kapitalski prejemki ožje skupine posameznikov, vendar je to v masi predstavljalo mogoče nekaj milijard evrov, vsi omenjeni prejemki pa so v istem obdobju znašali okoli 120 milijard evrov in približno na tem nivoju ostali tudi naslednjih sedem let. Razumljivo pa takšno gibanje odpira vprašanje, kakšna je bila porazdelitev navedenih dohodkov med posamezne skupine prebivalstva. So se razlike povečale ali zmanjšale? Continue reading “Kdo dobiva in kdo izgublja”

Kdo je služil pri prodaji Heliosa

Prodaja Heliosa Japoncem s strani avstrijskih lastnikov je v začetku decembra vzdignila veliko prahu, ki pa se je kot običajno, kmalu polegel. Vstop strateškega lastnika z Daljnega Vzhoda lahko ocenimo kot dober obet za nadaljnji razvoj družbe, posebno če se bodo uresničile napovedi o oblikovanju centra za prodor japonskega koncerna v Evropo. Razumljivo pa je informacija o prodajni vrednosti 570 milijonov evrov, kolikor naj bi avstrijski lastniki iztržili pri prodaji, potem ko so družbo v letu 2014 odkupili od slovenskih lastnikov za 145 milijonov, povzročila precej razburjenja. Večina jeznih komentarjev je izhajala iz domnevnega 400-milijonskega zaslužka Avstrijcev, kar seveda ni točna primerjava, prav tako pa je težko pritrditi »opravičevanju« premiera, da je šlo za popolnoma drugačno družbo. V večini komentarjev je šlo za pavšalne ocene, zato poskušajmo v nadaljevanju nekaj podrobneje pogledati, kaj so Avstrijci kupili in kaj prodali. Continue reading “Kdo je služil pri prodaji Heliosa”