Je bilo leto 2016 rekordno?

Pred nekaj dnevi je AJPES objavil prve rezultate poslovanja gospodarskih družb Slovenije. Izvedeli smo sicer samo nekaj ključnih podatkov, medtem ko bo celotno poročilo kot običajno verjetno objavljeno sredi maja. Rezultati so seveda v skladu s pričakovanji precej boljši kot v letu poprej. Ob nekaj večjih prihodkih od prodaje, je dodana vrednost porasla za 7 %, končni rezultat poslovanja pa je celo 70 % višji kot v letu 2015.

Kot enega ključnih podatkov je AJPES izpostavil gibanje neto čistih dobičkov (dobički vseh podjetij po plačilu davkov ter zmanjšanju za vse izgube). Ti so v lanskem letu znašali 3,2 milijarde evrov, kar pa je še vedno manj od rekordnega leta 2007. Gibanje za teh zadnjih deset let je AJPES prikazal tudi v obliki grafikona in sicer rumena črta na spodnji sliki. Ta in podobni podatki se praviloma uporabljajo pri dokazovanju teze o “izgubljenem desetletju” Slovenije, da torej še vedno nismo ulovili nekdanjih dosežkov.

Ob prikazanem gibanju seveda tudi ne moremo priti do drugačnega zaključka. Za razliko od večine drugih držav, ki jih je prav tako doletela kriza, smo slednjo v Sloveniji resnično slabo obvladovali, kar se je odrazilo predvsem v počasnejši rasti bruto domačega proizvoda. Veliko držav je znalo z ustrezno ekonomsko politiko, trende precej hitreje obrniti v pozitivno smer. Vseeno pa je zgornji grafikon nekoliko zavajajoč, saj ne odraža dejanskega in celovitega gibanja v gospodarstvu Slovenije. Poglejmo še en alternativni pogled, ki prav tako v celoti temelji na dejanskih številkah, a poda precej drugačen vtis o dosežkih naših gospodarskih družb.

Končni rezultat oz. dobiček je vsekakor eden najpomembnejših podatkov o poslovanju družb, kljub temu pa se v zadnjih letih vse bolj uporablja podatek o prostem denarnem toku (EBITDA). To so sredstva, ki ostajajo podjetjem po pokritju materialnih stroškov in stroškov dela in jih lahko namenjajo za nadaljnji razvoj, plačila posojil ali izplačila lastniku. Ta vrednost je na grafikonu prikazana z modro črto. Vidimo, da je bilo poslabšanje rezultatov poslovanja družb precej manjše in da je donos v zadnjih dveh letih že višji od rekordnega pred nastopom krize. Takšna slika daje že precej drugačno oceno o dogajanjih v gospodarstvu zadnjih deset let. Razlika med denarnim tokom in dobičkom je seveda v amortizaciji, obrestih in davkih, vendar tu zadnjih deset let kakih drastičnih sprememb ni bilo. Tisto, kar je v tem obdobju pomembno izboljšalo ali poslabšalo končni rezultat poslovanja družb, je bilo gibanje vrednosti premoženja.

V letih 2006 in 2007 so podjetja zaradi rasti cen delnic in nepremičnin med svoje zaslužke vključila tudi to rast, v kasnejših letih pa so morali to “popraviti” na realne vrednosti. V 2007 so tako podjetja svoj rezultat z zaslužki od finančnih naložb izboljšala kar za 1,5 milijarde evrov, za kar danes (oz. že leto kasneje) vemo, da ni imelo realnih temeljev. Zaradi tega so v naslednjih letih na te naložbe oblikovali popravke navzdol in imeli izgube. Za oceno realnih rezultatov gospodarstva iz osnovne dejavnosti je torej podatek npr. o EBITDA ustreznejši in tam takšnih drastičnih nihanj ni bilo.

Še bolj pa je mogoče zanimiv naslednji grafikon, ki prikazuje gibanje celotne ustvarjene dodane vrednosti v gospodarstvu (del BDP) in sicer po strukturi – kolikšen del ustvarjene vrednosti je namenjen zaposlenim (za plače), koliko za amortizacijo in obresti ter koliko je podjetjem ostalo, pred obračunom preje omenjenih dobičkov in izgub zaradi gibanja cen premoženja.

Ključno je seveda gibanje celotne dodane vrednosti, ki ga prikazuje zgornja linija z navedenimi številkami. Ob takšnem gibanju se skoraj vprašamo, kje so pravzaprav kriza – vendar ste verjetno opazili, da ima grafikon eno napako. Na njem sta namreč izpuščeni leti 2007 in 2008, za kateri vemo, da so rezultati v veliki meri temeljili na močnem zadolževanju in s tem povezanih naložbah, kar dolgoročno vsekakor ni bilo vzdržno. Brez teh dveh let, ko rezultati v določeni meri niso bili realni, daje dolgoročno gibanje poslovanja in dosežkov našega gospodarstva popolnoma drugačno sliko. Kriza je nekaj zastoja seveda prinesla, a tako drastičnega padca vseeno ni zaznati. Seveda tudi takšen prikaz lahko opredelimo kot zavajajoč, a mogoče vseeno manj, kot enostavno primerjanje današnjih dosežkov gospodarstva z letom 2008, ko so imeli rezultati precej drugačno osnovo. Primerjava današnjih dosežkov s takratnimi dogajanji je precej podobno, kot če bi današnjo plačo primerjali s prejemki izpred desetih let, ko ste poleg plače najeli še deset tisoč evrov posojila. Seveda ste imeli zato na voljo več denarja kot danes, a to je bilo potrebno v naslednjih letih vrniti. Današnji zaslužki pa imajo precej bolj realno osnovo in 3,2 milijardi evrov neto čistega dobička v 2016 je vsekakor boljši dosežek kot zaradi rasti cen napihnjenih 3,4 milijarde v 2007.

Bralcu je torej prepuščeno, da se odloči kateri prikaz mu je bližji. Na žalost smo običajno ujetniki nekih vnaprejšnjih prepričanj in bolj verjamemo in zaupamo tistim podatkom, ki potrjujejo to naše prepričanje.

No, pa mogoče razlaga še enega podatka. Izjemno, 70-odstotno povečanje lanskoletnega neto čistega dobička na 3,2 milijarde evrov izhaja tudi iz dejstva, da je bil neto čisti dobiček v 2015 nižji za 900 milijonov evrov zaradi popravka vrednosti naložbe v TEŠ-u. V TEŠ-u so se namreč odločili, da bodo vrednost investicije v nov blok znižali za 450 milijonov (odločitev vodstva). Ker se je zato znižal njihov kapital, je za isti znesek znižal vrednost svoje finančne naložbe tudi TEŠ-ev lastnik, Holding Slovenske Elektrarne. Tako je nastalo 900 milijonov dodatne (dvojne) izgube v slovenskem gospodarstvu v letu 2015 (tega pojasnila ob objavi rezultatov seveda niste nikjer prebrali). Brez tega popravka bi bil (in dejansko je tudi bil) neto čisti dobiček leta 2015 okoli 2,5 milijarde in lanski porast “samo” 25 %.

Bine Kordež
7.5.2017

One thought on “Je bilo leto 2016 rekordno?”

  1. Odličen zapis. Kot vedno. Preprosto in razumljivo. Bralec dobi vtis, da je v Sloveniji precej boljše kot se piše in razlaga v medijih. In tudi ni razloga za tarnanje. Vprašanje: povečan ostanek, ki ga imajo podjetja. Razen, da se razdolžujejo, kam gre ta povišek. Če gre v razvoj (koliko), kdaj se bo to poznalo v dodatno povečani produktivnosti podjetij. Janez Logar

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *