Feed on
Posts
Comments

Da so v zadnjih letih med živilskimi trgovci pobudo prevzele diskontne trgovine (Hofer, Lidl, Eurospin) seveda ni nobenega dvoma. Tudi to, da tržni delež odvzemajo domačim, tradicionalnim trgovcem. Če pa vas mogoče zanima nekaj več podatkov o tem, kaj se dogaja na področju živilske trgovine zadnjih deset let, pa je v nadaljevanju nekaj grafični prikazov. Seveda ni namen teksta neka poglobljena analiza razmer, še manj razlogov za uspešen prodor novih ponudnikov, temveč samo prikaz nekaj zanimivih podatkov. Kot glavni razlog hitre rasti prodaje Hofra in Lidla so nedvomno ugodne ponudbe, predvsem cenovne, privablja pa tudi zanimiv nabor blaga. To vsekakor postavlja nove izzive dolgoletno prisotnim trgovcem za ohranjanje vsaj nominalnega obsega prodaje.

V panogi “nespecializirana trgovina na drobno pretežno z živili” (statistična opredelitev te panoge) se kot največji že dolgo pojavljajo trije klasični trgovci (Mercator, Spar, Tuš) ter zadnjih deset let še tri diskontne trgovine (Hofer, Lidl, Eurospin). Poleg njih je prisotno še nekaj srednjih, bolj lokalnih trgovcev (Jagros, Ahac, Kea…) in množica malih, a vsi ostali skupaj ne presegajo nekaj odstotkov celotne prodaje tovrstnega blaga. Zaradi tega lahko računamo tržni delež tudi kar kot delež v skupni prodaji navedenih trgovin in to je prikazano na spodnji sliki. Pri tem je skozi čas mogoče najbolj “problematičen” tržni delež Mercatorja, ki je v obravnavanem obdobju v matično družbo vključeval ali izločal nekatere blagovne skupine (npr. Tehniko). Vseeno pa to za oceno okvirnih tržnih deležev ni toliko moteče in navedeni podatki so dovolj zanesljivi. Bolj poglobljene analize seveda lahko dajo tudi za kakšne odstotne točke drugačne številke, odvisno od metodologije in obsega zajemanja, a neke enotne številke tako nikoli ni bilo

Kot vidimo, sta Hofer in Lidl v zadnjih desetih letih postopno prišla do okoli 10 % tržnega deleža, pri čemer je Hofer po prometu ves čas vsaj za četrtino v prednosti (trenutno ima okoli 80 trgovin, Lidl pa 50). Mogoče je zanimiv podatek, da povprečna njihova trgovina (imajo dokaj enoten koncept in velikost trgovin) mesečno proda za 500 tisoč evrov blaga (brez DDV) ali približno 15 tisoč evrov dnevno. Na eno trgovino pride v povprečju 16 zaposlenih, a neposredno v trgovini jih je še manj, ker ta številka zajema tudi zaposlene v upravi, nabavi in logstiki.

Kljub temu, da je bil obseg celotne živilske trgovine na drobno zadnja leta dokaj enak, so diskontni trgovci uspevali povečevati prodajo vsako leto za desetino in to skoraj v celoti odvzemali klasičnim trgovcem. Tudi Eurospin, ki pa je po prometu trikrat, štirikrat manjši. To povečanje je šlo seveda največ na račun padanja prodaje v Mercatorju, ki je tržni delež postopno znižal na okoli 40 %. Mercator je torej izgubil med 15 in 20 odstotnih točk tržnega deleža, dodatnih 5 pa še Tuš, potem ko je zašel v precejšnje finančne težave. Najbolj stabilen je položaj Spar-a, ki med vsemi naštetimi trgovinam ves čas trdno drži petino celotne prodaje. Glede na prva leta je delež celo malenkostno, za kakšno odstotno točko povečal in vsako leto poskuša povečati promet vsaj za odstotek ali dva.

Podobno gibanje je seveda tudi pri številu zaposlenih, ki jih v vseh podjetjih pač prilagajajo obsegu promet. Padec je bil razumljivo ponovno največji pri Mercatorju, pri čemer je porast v letih 2013 in 2014 posledica pripojitev nekaterih družb k matični družbi (Tehnika) in ne povečanja prodaje in števila zaposlenih v živilski trgovini. Tudi Tuš je bil prisiljen krčiti število zaposlenih, Sparu pa ob skromni rasti prometa to ni bilo potrebno.

Gibanja prometa in števila zaposlenih se seveda odražajo v obsegu prihodkov, ki jih družbe realizirajo na zaposlenega na leto. Te številke so pri klasičnih trgovcih razumljivo bistveno nižje in večinoma se gibljejo med 150 in 200 tisoč evrov na zaposlenega. V diskontnih trgovinah so vsaj dvakrat višje, kar seveda kaže na večjo produktivnost (učinkovitost) tovrstnega načina prodaje. Seveda pa je to tudi odraz drugačnega načina organizacije, obsega opravljenega dela in ponudbe, sicer bi se to v večji meri odražalo na uspešnosti poslovanja.

Rezultati poslovanja med družbami namreč niso tako različni, če jih pogledamo preko ustvarjene razlike v ceni. Na spodnjem grafikonu je tako prikazana dosežena razlika v ceni od prodajne vrednosti blaga (zaslužek med prodajno in nabavno ceno) ter kako je porabljena. Struktura blaga je deloma sicer različna in tudi to vpliva na doseženo razliko v ceni, vseeno pa je očitno, da Tuš zasluži najmanj – verjetno predvsem zaradi slabših nabavnih pogojev in ne toliko zaradi nižjih prodajnih cen. V pozitivno smer pri višini zaslužka pa izstopata Hofer in Lidl, pa tudi Spar ima nekaj višjo RvC. Struktura stolpcev pa pokaže, koliko od tega zaslužka trgovci porabijo za pokrivanje stroškov, koliko pa jim ostane. Deleži zaslužka, ki ga klasični trgovci namenjajo za plače je zaradi slabše produktivnosti razumljivo višji, je pa res, da imajo manj materialnih stroškov. Zaradi tega ostanek ali prosti denarni tok pri diskontnih trgovcih vseeno ni toliko višji. Ker imajo obravnavane družbe nekatere trgovine v najemu, druge v svoji lasti, ker se nekatere financirajo s posojili, druge s kapitalom, je za primerjavo uspešnost najbolj primeren kazalec denarnega toka pred najemnino (EBITDAR) in rdeči del stolpca pokaže, koliko od prodajne vrednosti blaga ostane družbam za ta namen. V tem pogledu sta najmanj učinkovita Mercator in Tuš, ostalim pa ostaja dokaj podoben odstotek zaslužka (med 7 in 9 % od prodajne vrednosti).

Pri tem je pozoren bralec mogoče opazil, da Tuš namenja za plače skoraj podoben znesek od prodaje kot Lidl, kljub temu, da smo v prejšnjem grafikonu pokazali, da je prodaja na zaposlenega v Lidlu bistveno višja. Te razlike pa lahko pojasnimo z naslednjim grafikonom, ki kaže povprečne prejemke v navedenih podjetjih (upoštevani so celotni stroški dela – bruto plača s prispevki, prehrana, prevoz, regres). Vidimo, da Hofer in Lidl plačujeta svoje zaposlene v povprečju kar za polovico več kot ostali trgovci in to seveda pomembno dvigne njihove stroške. Podatek o višini povprečnih prejemkov zaposlenih pri omenjenih trgovcih vsekakor preseneča, a ne moremo zaključiti drugače, kot da svoje zaposlene za večjo učinkovitost tudi bolje plačujejo. Primerjava izobrazbene strukture zaposlenih sicer pokaže, da je le-ta pri diskontnih trgovcih nekaj višja (kar je glede na naravo delo tudi nekoliko presenetljivo), a ta pojasni mogoče 10 odstotkov višje prejemke, ne pa za polovico. Ali gre še za kakšne druge razloge, bi seveda ugotovili z natančnejšim preverjanjem, kar pa presega namen teksta.

Za konec še končni rezultat poslovanja (čisti dobiček oz. izguba) posameznih družb. Kot omenjeno, je ta odvisen tudi od načina financiranja družbe, a vseeno pokaže sliko uspešnosti. Pri tem so izločeni popravki zaradi slabitev vrednosti nepremičnin, tako da je prikazan dobiček oz. izguba rezultat tekočega poslovanja. Gibanja so dokaj pričakovana, predvsem porast dobička Hoferja in Lidla, ki sta ujela rezultate klasičnih trgovcev, kljub zaenkrat še precej nižjem obsegu poslovanja. Tuš je po nekaj letih izgube ponovno prišel do dobička, Mercatorjevo nihanje rezultatov pa kaže bolj na odločitve uprave kakšno bilanco želi v posameznem letu prikazati kot pa odraz tekočega poslovanja. Ni verjetno da je tako velik sistem eno leto dober, naslednje slab in potem zopet dober… A to je zopet že posebna zgodba.

Diskontni trgovci, posebno Hofer in Lidl so torej v zadnjih desetih letih prevzeli pomemben del maloprodajnega trga in prisilila k tekmovanju obstoječe trgovce. Spar je svojo pozicijo uspel zadržati, najbolj pa je bil prizadet Mercator, predvsem v starih, manjših trgovinah. Pred desetimi leti je imel še skoraj 500 trgovin s po 200 m2 prodajne površine v povprečju in še danes jih ima okoli 300. Vsekakor bo pritisk diskontnih trgovcev zahteval še nadaljnje prilagajanje klasične trgovine. Le-ta bo za tekmo potrebovala tudi močno podporo lastnikov, zaradi česar je konsolidacija lastništva nujna.

2 Responses to “Komu kradejo diskontni trgovci?”

  1. mister says:

    Pozdravljeni Bine

    Berem tale vaš zapis in razmišljam, kako ste kot vrhovni v Merkurju pometli z malimi trgovci. To kar počnejo sedaj opisani je samo nadaljevanje vašega početja.
    Vsi trgovci vključno z Mercatorjem, Merkurjem in Tušem ste popapali male trgovinice v vsakem kraju, zato ker ste se bali konkurence. In kam je vaša pogoltnost pripeljala Merkur???

  2. Tadej says:

    Super prispevek!

    Še več takšnih zapisov!

Leave a Reply to Tadej