Feed on
Posts
Comments

O distribuciji dohodkov in neenakosti med ljudmi lahko v zadnjem času veliko beremo. Na blogu prof. Damijana smo lahko v novembru brali članek o povečevanju deleža dohodkov zgornjega odstotka prebivalcev v posamezni državi. Če je ta populacija pred štiridesetimi leti prejemala okoli 5 % vseh dohodkov, danes v večini držav prejema med 10 in 15 %, izjemoma tudi 20 % (ZDA, Rusija). V omenjenem tekstu je naveden tudi podatek o povečanju deleža dohodkov zgornjega odstotka prebivalstva v Sloveniji (povzet po LIS – Luxembourg Income Study Database). Ta odstotek je med primerjanimi državami sicer najnižji, vseeno pa naj bi v obdobju 2007 – 2012 porastel iz 3,3 na 4,2 %. Ta porast je nekoliko presenetljiv glede na znana gibanja, zato sem poskušal zbrati nekaj natančnejših podatkov iz razpoložljivih domačih virov.

Kljub obsežnim zbirkam podatkov Statističnega urada, kakšnega sistematičnega zbiranja distribucije dohodkov po centilih (po 1 % prebivalcev) v Sloveniji nimamo, niti za zadnja leta, kaj šele za desetletja nazaj. Za tovrstne analize so še najbolj uporabni podatki o plačani dohodnini, ki jih objavlja Ministrstvo za finance. Iz njih lahko dokaj natančno izračunamo dohodke predvsem za segment prebivalcev z najvišjimi prejemki, prav tako pa so tu zbrani vsi dohodki, ki jih prejemajo državljani Slovenije. Seveda samo evidentirani prejemki, kar pa za primerjave v času in z drugimi državami zadošča.

Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje prihodkov vseh državljanov Slovenije, torej tako kot izhaja iz prijavljenih dohodkov za obračun dohodnine. Zaradi primerljivosti med leti so dohodki preračunani v realne zneske z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin, deloma pa tudi korigirani za spremembe metodologije oz. zakonodaje (do 2015 so se na primer pokojnine zajemale le delno). Dobili smo dokaj pričakovano gibanje skupnih dohodkov, ki so največjo realno vrednost dosegli leta 2009, upadali predvsem 2012 in 2013, nato pa beležimo ponovno rast (desna skala na grafu). Ta rast do leta 2015 (podatki so zaenkrat na voljo le do predlani) še ni dosegla najvišjega zneska iz 2009, a lani so bili realni prejemki prebivalstva najvišji do sedaj.

Gibanju skupnih prejemkov pa je dodano tudi gibanje posameznih bruto dohodkov. Največji del seveda predstavljajo plače (66 % bruto dohodkov oz. 59 % neto izplačil) ter pokojnine (27 % neto prejemkov), vsi ostali dohodki pa imajo okoli 14-odstotni delež. Gibanje izplačanih plač je seveda približno enako kot gibanje skupne mase dohodkov, prejemki iz pokojnin pa so realno naraščali vse do leta 2011, od takrat pa stagnirajo. Nekdaj je rast izhajala tako iz povečevanja pokojnin ter rasti števila upokojencev. Po letu 2011 povprečna realna pokojnina upada, tako da je kljub rasti števila upokojencev, realni obseg pokojnin dokaj konstanten. Zaradi boljšega vpogleda v gibanje prejemkov, podatka o plačah in pokojninah na grafikonu ne odražata obsega izplačil temveč samo primerjavo gibanj (obseg pokojnin je seveda pomembno nižji od obsega plač).

Ostali dohodki ljudi so po obsegu seveda precej manjši in na sliki so prikazani z levo skalo. Tudi tu so gibanja več ali manj pričakovana. Izstopajo nadomestila socialnega zavarovanja, ki so bila višja v letih 2009 – 2013, medtem ko so dohodki iz davčnega obračuna (dobički s.p.) upadli v letih po krizi. Dohodki dijakov se v zadnjem času povečujejo bolj zaradi povečanega zajemanja, presenetljivo pa beležimo upad prihodkov iz naslova regresa, ki so po obsegu kar precej pomembni. Predvidoma so se zmanjšali tudi dohodki iz kapitala (od najemnin, obresti, dividend in ostalih tovrstnih dohodkov). Podatkov o teh bruto prejemkih ni na voljo, zaradi česar sem jih ocenil na osnovi plačane dohodnine.

To so torej podatki o skupnih prejemkih vseh državljanov Slovenije kot jih spremlja naša finančna uprava. Zanima pa nas distribucija teh prejemkov in to predvsem delež, ki ga prejemajo ljudje z zgornje strani (najbolje plačani). V razpoložljivih bazah podatkov so ljudje razvrščeni v skupine po višini prihodkov glede na bruto plačo posameznega leta, zaradi česar je bilo potrebno precej preračunov, da smo lahko pripravili primerjavo posameznih let ob upoštevanju enakih realnih prejemkov.

Končni rezultati so prikazani na drugi sliki. V njej so prebivalci Slovenije razdeljeni po odstotkih, začenši z najbolj plačanimi (na sliki od spodaj). Tako lahko vidimo, kakšen delež vseh neto prihodkov je skozi zadnjih deset let prejemalo najbolje plačanih 0,1 % prebivalcev (približno 2.000 po številu), zgornjih 1 % ali 10 % ter tudi nekaj skupin vmes. Odstotek je preračun na celotno populacijo Slovenije, čeprav se mednarodni izračuni prikazujejo večkrat prikazujejo tudi kot odstotek od vseh odraslih (izračunan delež prejemkov je potem nižji).

V mednarodnih primerjavah in analizah se najbolj pogosto spremljajo ter predstavljajo prejemki zgornjega enega odstotka ljudi in ti so na sliki prikazani z rdečo črto. Osnovna ugotovitev je, da se je v obravnavnih letih delež prejemkov premožnejših v Sloveniji celo nekoliko zmanjševal, Gibanja so torej drugačna, ki jih spremljamo v svetu. Pred nastopom krize je omenjen en odstotek ali nekaj preko 20 tisoč ljudi prejemalo skupaj okoli 7 % vseh neto prejemkov, zadnja leta pa se je ta delež ustalil na okoli 6 % (oz. 5 % če bi ga računali kot odstotek vseh odraslih). Nekoliko upada tudi delež zgornje tisočinke prebivalcev (2.000), čeprav pa ni tako izrazito leto 2007. V tem letu je namreč prišlo do nekaj večje koncentracije dohodkov, ki se odraža tudi pri prejemkih zgornje desetine, sicer pa v vseh skupinah beležimo stagnacijo po letu 2007 oz. nekaj padca.

Ti podatki torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu krize ni prišlo do neke koncentracije dohodkov med bolje plačanimi ljudmi in verjetno si ti podatki glede na vir še najbolj točen odraz dogajanj. Razni anketni vprašalniki ne morejo zajeti dejanske distribucije dohodkov, ker vemo da ljudje neradi pokažejo vse svoje zaslužke. Seveda pa je potrebno poudariti, da gre v prikazu za dohodke, ki uspe spremljati naša finančna uprava in da razni skriti dohodki tu niso vključeni (kot praviloma v nobeni državi). Prav tako niso zajeti dohodki iz naslova kapitala, vendar ti po obsegu predstavljajo le okoli 3 % vseh neto prejemkov. Če bi jih poskušali vključiti, bi se delež zgornjega odstotka povečal za nekaj desetink odstotka, upadanje pa bi bilo celo nekaj večje.

Primerjalno z drugimi državami torej tudi ti podatki potrjujejo, da neenakost v Sloveniji med najnižjimi, če ne najnižja. Seveda pa še vedno lahko razpravljamo, koliko je tudi teh 6 odstotkov neto prihodkov, ki jih prejema zgornji odstotek ljudi (ali 30 %, ki jih prejema zgornja desetina) preveč. Pri tem pa je mogoče vseeno potrebno izpostaviti pomembno značilnost takšnega izračuna.

Odstotki so seveda računani na vseh 2,06 milijona Slovencev, kot nas je trenutno (oz. 2 milijona kot nas je bilo leta 2006). Vzemimo tipično družino, kjer ima eden izmed staršev tako visoke dohodke, partner ter otroci pa razumljivo ne. Statistično (po takšnem izračunavanju zgornjega enega odstotka premožnih), se ostali trije družinski člani uvrščajo med ljudi brez dohodkov. To seveda ne drži, ker praviloma celotna družina uživa učinke visokih dohodkov enega člana. Zaradi tega je mogoče bolj ustrezno, če ugotavljamo ta en odstotek na nivoju družine namesto na nivoju posameznika.

Ob predpostavki, da ima povprečna družina 3 člane, podatek o prejemkih 0,3 % vseh prebivalcev (6 tisoč Slovencev) dejansko predstavlja dohodek 20 tisoč družinskih članov teh prejemnikov. Okoli 2,7 % vseh prihodkov, ki ga na sliki prikazuje modra črta pripada sicer 6 tisoč najbolj plačanim ljudem v Sloveniji, koristi pa ga celotna družina, pripada torej enemu odstotku vseh prebivalcev naše države. Mogoče ta podatek kdo razume kot “opravičevanje” dohodkov premožnejših in relativiziranje njihovih dohodkovnih deležev, a s stališča distribucije dohodkov gre dejansko za takšen učinek (verjetno se lahko strinjamo, da uvrščanje družinskih članov najpremožnejših med “reveže” brez dohodkov ni najbolj ustrezno).

Za tiste, ki jim ni odveč še kakšna številka, pa na koncu še nekaj podatkov o neto prejemkih ljudi z najvišjimi dohodki v Sloveniji prikazanih v zadnji sliki. V letu 2015 je tako več kot 4.500 evrov neto mesečno prejelo 2.500 ljudi, več kot 4.000 evrov približno 4.000 ljudi, več kot 3.000 evrov pa 11.500 najbolj plačanih ljudi. V skupino enega odstotka najbolje plačanih Slovencev se tako uvrščajo že vsi tisti, ki zaslužijo več kot 2.500 evrov mesečno. Verjetno za koga presenetljiv podatek, a takšni so pač prejemki, kot jih zna zbrati in pobrati naš FURS. In večina je verjetno tudi zajeta, vključno s podatki o prihodkih iz kapitala, ki se zajemajo ločeno. Ostaja pa odprto (in neupoštevano):
- siva ekonomija, torej dohodki, ki jih ljudje realizirajo mimo uradnih evidenc,
- premoženje, ki naj bi šlo v tujino (tu je seveda največ prostora za domišljijo),
- ter povečevanje premoženja (vrednosti) podjetij v lasti posameznikov, kar se v zadnjih letih zopet pomembno povečuje – a to pač ni predmet tekočih dohodkov, dokler ne pride do dejanske realizacije zaslužka (prodaje premoženja).

Leave a Reply