Feed on
Posts
Comments

Na temo izgubljenega desetletja sva z Damijanom na njegovem blogu imela kar nekaj tekstov v katerih sva izpostavila nekoliko različne poudarke. Sam sem praviloma bolj optimističen in zaradi določenih pozitivnih premikov vseeno nekoliko skeptičen do izraza “izgubljeno desetletje”. Glede na standardne podatke ter običajno negativne ocene aktualnih razmer, pa se večina (če ne kar vsi) vsekakor bolj strinja z navedbami Damijana o tem, da je bilo preteklo desetletje v ekonomskem smislu za Slovenijo “izgubljeno”. Pri tem bi vseeno izpostavil, da termin “izgubljeno desetletje” seveda ni nek enoznačen ekonomski pojem in razumeli ga bomo vedno na različne načine.

Seveda pa ni ključna takšno ali drugačno poimenovanje, temveč realna ocena, kaj se je v teh desetih in nekaj več letih v Sloveniji na ekonomskem področju res dogajalo. Vsi se strinjamo, da je bilo v tem času narejenih kar nekaj napak, na različnih nivojih in da bi bila ob drugačnih politikah Slovenija po BDP in kupni moči prebivalstva lahko višje. Napake izvirajo tako iz obdobja konjunkture pred letom 2008, ko se je spregledalo tveganja povezana z izjemnim zadolževanjem v tujini, napak pri sanaciji nastalih razmer ter tudi reševanje gospodarskega zastoja s pretiranim varčevanjem, ki je krizo samo še poglobilo. Seveda bi bilo pri tem vseeno nekorektno krivdo pripisati samo politiki, ker je pri tem sodeloval precej širši krog ljudi, tako poslovni kot akademski.

Da smo torej v tem obdobju izgubili kar precej BDP se torej vsi strinjamo, različno pa lahko ocenjujemo, ali smo danes šele tam, kjer smo bili že leta 2008. Lahko tudi trdimo, da smo izgubili celo desetletje, ker nismo izkoristili tega kar bi lahko dosegli, posebej še zato, ker smo primerjalno z drugimi (s povprečjem) celo nazadovali. Vseeno pa sem v prvem tekstu poskušal pokazati, da pa so realni (ne pa relativni) rezultati danes vseeno precej boljši, kot pa so bili pred desetimi leti. Do je bil BDP leta 2008 rezultat 20 milijard evrov dodatnega zunanjega dolga, danes pa smo isto številko dosegli v pogojih, ko smo neto dolg do tujine (brez neposrednih naložb tujcev v Sloveniji) znižali za skoraj 10 milijard evrov. Te spremenjene okoliščine je le potrebno priznati pri ocenjevanju trenutnih rezultatov.

Na ravni posameznika bi to lahko primerjali z 20 tisoč evri letnega zaslužka leta 2008, ki smo jih povečali s 5 tisoč evri dolga ter teh 25 tisoč evrov zapravili. Če ta oseba danes na primer zasluži 25 tisoč evrov, ima seveda na razpolago enak znesek – vendar gre za precej drugačen vir in realno vrednost razpoložljivih sredstev. Seveda takšni primerjavi lahko marsikaj očitamo, a ima kar nekaj podobnosti z gibanjem našega BDP in zadolževanjem. Je pa seveda ob tem res, da je “sosed” (v prispodobi) povečal svoj zaslužek na 30 tisoč evrov letno, to pa je tisto, kar smo mi v tem času zamudili in denimo, da smo s tem desetletje vseeno “izgubili”.

Damijan je v svojem prispevku predstavil dve izmed možnih ocen, koliko bi te izgube lahko bilo. Kot piše, obstajajo bistveno bolj sofisticirane ocene in izračuni, a končni rezultat je vedno posledica izbranih predpostavk in ocen in z vsako se da polemizirati (in vsaka je lahko pravilna). Po prvi (varianta A) je ekstrapoliral dotedanjo rast (3,4 %) do leta 2008, nato pa izbral 2,5 % kot dolgoročno 1,5-odstotne točke višjo rast kot v povprečju EU. Po drugi varianti (B) pa jd po letu 2008 upošteval zgolj nemških 1,1 % letno. Ti dve varianti sta na spodnji sliki ob dejanskem gibanju (rdeča črta), prikazani z rumeno. Celoten prikaz na sliki je z obsegom BDP po stalnih cenah 2010.

Temu izračunu sem dodal še dve varianti in sicer sem tretji (varianta C) prav tako dodal k letni povprečni rasti Evropske Unije (28 držav) še 1,44 odstotne točke ali skupaj 2,7% letno realno rast za celotno obdobje po letu 2003. Za teh 1,44 odstotne točke je bila rast slovenskega BDP v povprečju višja od evropskega povprečja v obdobju naše stabilne in uravnotežene rasti (1995-2003), zaradi česar menim, da je to realno pričakovan dosežek. Tu gre za konstantno rast celotno obdobje, dodal pa sem še alternativno varianto (D), po kateri pa bi bila rast višja za teh 1,44 točke vsako posamezno leto glede na rast (ali padec) povprečja EU. Ta opcija je prikazana s polno modro črto in na koncu, v letu 2016, je seveda po obeh variantah enaka.

Če po analogiji preračunam še “izgubljen BDP” do leta 2016 v odstotke in milijone evrov, dobimo podatke navedene v spodnji tabeli. Po varianti A je Damijan naračunal 113 % v primerjavi z BDP iz leta 2000, glede na aktualni BDP pa bi to znašalo 73 % (ta primerjava se mi zdi ustreznejša). Po varianti C in D pa je bilo izgube nekje med 40 in 50 % BDP. Ob takšnem izračunu smo torej okoli 14 % izpod objektivno dosegljivega BDP v nominalnih vrednostih. Če bi to poskušali preračunati še v kupno moč, bi to verjetno pomenilo okoli 90 % EU povprečja namesto trenutnih 83 % (sprememba je tu manjša, ker bi hitrejša gospodarska rast pomenila tudi hitrejšo rast cen).

Na zgornjem grafikonu sem se poigral še projekcijo gibanj za naslednjih nekaj let. Po pričakovanjih bi bile sedaj razmere lahko obratne – vsaj nekaj časa lahko objektivno dosegamo vsaj kako odstotno točko višjo rast kot pa bi v primeru, da ne bi toliko zaostali. Skupni obseg izgubljenega BDP bo sicer višji, zaostanek pa se bo verjetno postopno zniževal. Seveda pa so te projekcije še bolj odprte in vprašljive kot preračuni za nazaj.

Leave a Reply