NLB in Turki

V teh dneh lahko spremljamo kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za “zaščito slovenskega premoženja na Hrvaškem”. Vsekakor jih pri tem vodijo dobri nameni, če pa se ti ujemajo še z željami ljudstva, pa je to v volilnem času še toliko bolj pomembno. Težava pa je, da veliko uglednih (ustavno)pravnih strokovnjakov opozarja, da takšno rokohitrsko sprejemanje ustavnega zakona ni najbolj primerna pot. Predvsem pa obstaja bojazen, da kakšne koristi od tega zakona ne bo.

Ob vsej vehemenci pri pravičniškem nastopanju strankarskih prvakov, mi je prišla na misel ena izmed zgodb Frana Milčinskega, seveda o slavnih Butalcih. Obnovimo. Continue reading “NLB in Turki”

Zakaj visoko izobraženi kadri odhajajo v tujino

V teh dneh smo lahko zasledili pomembno drugačne argumente proti previsoki obdavčitvi plač kot smo jih bili vajeni do sedaj. Predstavljeni so bili s strani direktorja kluba slovenskih podjetnikov, zaradi česar takšno stališče lahko razumemo tudi kot pogled podjetniškega sektorja. V Sloveniji je sicer teza o premočno obdavčitvi plač postala kar nekakšen aksiom, ki se ga ponavlja na vseh ravneh. Ker pa so vse večkrat prisotni tudi drugačni pogledi na obdavčevanje dela, je bila logično pričakovana tudi drugačna argumentacija za znižanje davkov na plače, predvsem na najvišje.

Do sedaj smo torej najpogosteje poslušali, da so v Sloveniji visoke plače obdavčene nadpovprečno in da nam zato visoko izobraženi kadri bežijo v tujino. Pri tem so se navajali primeri, da dobi pri nas posameznik s 7.500 evrov bruto plače “kar” 300 evrov manjši neto znesek. To naj bi bil razlog, da razvojni inženirji bežijo v tujino ter argument, da je obdavčitev najvišjih plač potrebno znižati. Kot prvo je potrebno navesti, da sedem tisoč evrov ali več v Sloveniji zasluži le okoli 4.000 ljudi in med njimi tovrstnih inženirjev vsekakor ni veliko, če sploh kakšen. Predvsem pa se verjetno strinjamo, da zaradi 300 evrov razlike nihče ne bo šel živet in delat na primer v Nemčijo ali Anglijo, če ne bodo obstajali tudi drugi razlogi. Ključni povod za odločitev za službo v tujini so bolj druge priložnosti, mogoče sploh možnost zaposlitev ali delo, ki ga doma ne dobijo. V kolikor pa je razlog samo finančni vidik, pa mora biti plača še enkrat višja ali vsaj za polovico. To pa ni odvisno od davčne obremenitve, temveč od pripravljenosti (in sposobnosti) delodajalca za tako visoko plačilo. Continue reading “Zakaj visoko izobraženi kadri odhajajo v tujino”

So Švedski zdravstveni delavci bolj produktivni?

Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije. V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.

Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev. Continue reading “So Švedski zdravstveni delavci bolj produktivni?”

Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti

“Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti?” je v zadnjem času verjetno eno najbolj pogosto postavljenih vprašanj. Ljudje imajo občutek, da se visoka rast v njihovih žepih praktično ne pozna, vzporedno pa posamezne interesne skupine vidijo v tej rasti priložnosti za izjemna povečanja svojih dohodkov. Na drugi strani pa gospodarstvo in tudi politika opozarjajo, da v dobrih letih ne smemo vsega potrošiti, temveč je potrebno dati tudi kaj na stran za slabša leta, ki bodo nedvomno ponovno prišla, pa tudi samo stanje vseeno še ni tako bleščeče. Poglejmo zato, kaj se dogaja s to rastjo oz. kdo je dobil 2,9 milijarde evrov, kolikor je bil lanski BDP Slovenije višji v primerjavi z letom 2016 (nominalno je bil višji namreč celo za 7 %, v stalnih, primerljivih cenah pa za 5 %). Continue reading “Kdo ima koristi od visoke gospodarske rasti”