Koliko izvoz prispeva k BDP

Da je izvoz najbolj vitalen del našega gospodarstva, seveda ni nobenega dvoma. Če je zadnja leta naraščal po okoli 5 odstotkov letno, je bil lanski porast celo 13 % in tudi prvi letošnji podatki kažejo, da se visoka rast nadaljuje. Lani je bil presežek tekočega računa že skoraj 3 milijarde evrov, samo izvoza blaga in storitev pa celo preko 4 milijarde več kot uvoza. To pomeni, da smo samo v enem letu ustvarili takšen obseg presežnih prilivov, s katerimi lahko odplačujemo obveznosti do tujine ali v tujini ustvarjamo finančne rezerve. Seveda pa so takšne ugodne številke zelo pogosto tolmačene, kot da z izvozom ustvarjamo 70 in tudi več odstotkov BDP. Da skoraj pretežni del vsega kar ustvarimo, realiziramo v tujini. Takšne izjave ponavljajo politiki, mediji, gospodarstveniki, pa tudi kakemu profesorju ekonomije se je že “zareklo”.

Do napačnega razumevanja praviloma prihaja zaradi običajnega navajanja podatka o višini izvoza v primerjavi z BDP in to se potem razume tudi kot obseg BDP, ki smo ga ustvarili v tujini, z izvozom. Na spodnji sliki je nekaj osnovnih podatkov o gibanju izvoza vse od leta 1995. Razen močnega upada v prvih dveh letih krize, beležimo ves čas postopno rast in to hitrejšo kot BDP. Zaradi tega je obseg izvoza od nekdanjih 50 % v primerjavi z BDP v letih konjunkture pred nastopom krize narastel na 68 %, lani pa je znašal že kar 82 % glede na obseg BDP.

Grafu sta dodana še dva podatka in sicer o strukturi izvoza ter o uvozu. Uvoz vidimo, da je vsa leta približno sledil izvozu in kakšnih večjih razlik ni bilo vse do leta 2012. Od takrat pa poleg rasti ustvarjamo tudi precejšen presežek, ki se je približal že 10 odstotkom BDP. Prikazana pa je tudi struktura izvoza, kjer s storitvami že ves čas realiziramo približno petino celotnega izvoza blaga in storitev, kar se v mednarodnih statistikah običajno spremlja kot podatek o izvozu. S storitvami ustvarjamo celo nekaj več presežka kot z blagom, pri čemer imajo največjo težo prilivi od izvoza transportnih storitev ter turizem.

In kaj pomeni teh lanskoletnih 82 % izvoza glede na BDP? Samo to, da obseg izvoza predstavlja takšen odstotek, če ga primerjamo z doseženim BDP – nikakor pa ne, da smo z izvozom ustvarili toliko bruto domačega proizvoda. Gre namreč za dve ekonomski kategoriji, ki sta po vsebini različni. Izvoz je namreč celotna vrednost prodanega blaga ali storitev tujim kupcem (vključno s porabljenim materialom), BDP pa meri samo dodano vrednost. Torej samo koliko smo v posameznem letu dodatno ustvarili in je razpoložljivo za delitev. Primerjava izvoza z BDP je sicer dokaj običajen pokazatelj, kako je kaka država vpeta v mednarodno trgovino, ne pove pa koliko smo z izvozom prispevali k rasti in ustvarjanju celotnega dohodka države.

Natančnega podatka o tem, koliko izvoz prispeva k BDP pravzaprav tudi ne moremo dobiti, saj ga statistike ne izračunavajo. Prispevek izvoza k BDP bi namreč lahko izračunali, če bi znali ugotoviti, koliko dodane vrednosti je vsebovane v posameznem izvozu. Ker pa je to rezultat celotne gospodarske verige, izračunavanja deleža dodane vrednosti v vsaki stopnji proizvodnje, ga lahko samo ocenimo in statistika tega ne dela. S pomočjo input-output tabel ocenjujem, da se prispevek izvoza k BDP v zadnjem času verjetno že približuje 40 %, včasih pa se je gibal okoli tretjine. To je verjetno še najbolj približna ocena, kolikor jo lahko naredimo. Podobni odstotek dobimo tudi, če pogledamo delež izvoza v prihodkih gospodarstva, tudi ta se približuje 40 %.

Pomen izvoza za Slovenijo in slovensko gospodarstvo je seveda tudi z blizu 40 % BDP izredno velik, a ob tem vseeno ne smemo zanemariti prispevka, ki pa ga k gospodarski rasti prispeva proizvodnja in opravljanje storitev za domači trg. Ravno tu je največja nevarnost pri vodenju gospodarske politike, če minister meni, da doprinese izvoz kar 82 % k BDP in posledično zanemari učinke domače potrošnje. To se nam je tudi zgodilo po nastopu krize, ko smo med drugim zanemarili, kako lahko k gospodarskemu oživljanju prispeva tudi domača potrošnja oz. proizvodnja za domači trg. Čeprav smo manjša država, je domači trg vseeno tudi zelo pomemben. V primeru nove krize tega ne smemo spregledati in ravno takrat moramo z ustreznimi politikami pospešiti domačo potrošnjo, da se izognemo prevelikemu gospodarskemu zastoju.

Za konec pa mogoče še ocena, kako visok je pravzaprav naš delež izvoza glede na mednarodno okolje. V prodajni politiki gospodarskih subjektov veljajo neka pravila po katerih imajo določene panoge “radius delovanja” 10 km, druge 100 km, tretje 500 km ali tudi več. In v državi, kjer si s prodajo 100 km od sedeža podjetja že v tujini, je pač delež izvoza bistveno višji kot pa v državi, kjer je tujina oddaljena tisoče kilometrov. ZDA so seveda ena najbolj razvitih držav, a izvoza imajo le okoli 15 % glede na BDP in tudi Francija le 30 %. Na naslednjem grafikonu so podatki o deležu izvoza po državah, dodani pa so tudi podatki o velikosti države (število prebivalcev). Grafikon lepo pokaže, kako imajo vse manjše države višje deleže izvoza, čeprav seveda na velikost izvoza vplivajo tudi drugi kriteriji – razvitost države in struktura gospodarstva. V pozitivno smer z visokim deležem izvoza izstopa npr. Nizozemska, čeprav se uvršča že med srednje velike države, na drugi strani pa mogoče preseneča Finska z relativno nizkim izvozom.

Zaradi teh razlik še ena slika, kjer sem poskušal ugotavljati, ali je višina izvoza Slovenije približno “ustrezna” velikosti države. Tokrat sem uporabil podatek o površini držav Evropske Unije, kjer je povezanost (korelacija) z deležem izvoza še večja. Tu lepo vidimo, kako se delež izvoza zmanjšuje z velikostjo države (zaradi nazornejšega prikaza je velikost države prikazana z logaritemsko skalo). Kar dve tretjini obsega izvoza posamezne države lahko pojasnimo z njeno velikostjo. Pri tem je podatek za Slovenije (podatki so za leto 2017) nekje na povprečju držav EU. Glede na velikost države je torej naš obseg izvoza kar pričakovan – so države, kjer izvažajo še več, a tudi tiste, kjer je izvoza relativno, glede na velikost, tudi manj.

Izvoz Slovenije je danes torej približno na povprečju EU, če bi upoštevali še velikost države in pravilo, da manjše države pač več izvažajo. Obseg izvoza je v zadnjih letih narastel na že kar 82 % glede na BDP in je izjemno pomemben za gospodarsko rast in blaginjo prebivalstva – vseeno pa se je treba tudi zavedati, da je njegov prispevek k ustvarjenemu BDP Slovenije blizu 40 % in da je domača potrošnja obsegu nekaj večja.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *