Feed on
Posts
Comments

Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih lokacijah. Seveda tega ni vedel nihče. Najbrž tudi večina bralcev tega teksta ne ve, da na avtocestah plača za tank bencina kak evro (dober odstotek) več, kot na črpalkah v mestih ali na vaseh. Takšna praksa je najboljši pokazatelj, kaj lahko pričakujemo po popolni sprostitvi cen naftnih derivatov. Ob vseh pritiskih bo verjetno tudi do tega kmalu prišlo in edina sprememba, ki jo bomo čutili potrošniki, bo dva ali tri evre dražji tank goriva. No, pa seveda še to, da boste imeli možnost izbire – danes plačate za liter dizla 1,27 evra (izven avtocest), potem pa boste lahko izbirali verjetno nekje med 1,30 ali 1,35 evra za liter (izjemoma tudi več). In ta možnost izbire se razume kot največji dosežek svobodnega sveta za razliko od nekih omejitev, ki jih postavlja država.

Kot vemo se naftni trgovci ob podpori zbornice ter tudi gospodarskega ministrstva že kar nekaj časa trudijo, da bi prišlo po popolne sprostitve cen naftnih derivatov. Vlada zaenkrat tega ne podpira ter le postopno odpravlja cenovne omejitve. Menda temu nasprotuje predvsem finančno ministrstvo in sicer zaradi bojazni, da bi višje cene pomenile manjšo potrošnjo in s tem manj prilivov v državno blagajno. Verjetno je takšen argument uporabljen bolj zaradi tega, ker ne morejo sprostitve zadrževati samo z argumentom strahu pred pričakovanim dvigom cen. Potrošnja naftnih derivatov namreč kaže, da ta ni veliko odvisna od cene, posebno če gre za razlike nekaj centov na liter. V primeru sprostitve cen zato objektivno lahko pričakujemo dodaten dvig končnih cen. Po pričakovanju in tudi napovedih trgovcev sicer “le” za kake tri ali štiri cente na liter, kolikor naj bi njihovi zaslužki zaostajali za razmerami v tujini. A seveda tudi to pomeni dva ali tri evre za vsakokratni tank bencina ter seveda nekaj deset milijonov letno več zaslužka trgovcev.

Ob tem je seveda potrebno korektno navesti, da so praktično skoraj samo še v Sloveniji cene naftnih derivatov regulirane, medtem ko so drugje po Evropi prepuščene oblikovanju na trgu. To je vsekakor močan argument, da bi morali to sprejeti tudi pri nas in verjamem, da bo do tega kmalu prišlo. A res je tudi, da imamo v Sloveniji na trgu naftnih derivatov monopolni (duopolni) položaj, kjer dva trgovca obvladujeta skoraj celotni trg. Glede na pokritost trga tudi ne moremo pričakovati kakega večjega števila novih ponudnikov, ne glede na to, ali cene sprostimo ali ne. V primeru sprostitve cen se trgovca seveda ne bosta dogovarjala, ker bi bilo to protizakonito. Vseeno pa verjetno ni nobenega dvoma, da bosta na nek način usklajeno delovala tudi brez nekega formalnega dogovora.

Kot sem omenil, dosedanja praksa nakazuje delovanje trgovcev z naftnimi derivati tudi po sprostitvi cen. Ob pritiskih na odpravo regulacije cen se je močno izpostavljalo obveščanje kupcev. Kako bodo le-ti imeli ves čas na razpolago informacije o cenah goriv na različnih lokacijah. Seveda danes to imajo. Če gredo na spletne strani in brskajo po posameznih črpalkah, bodo našli tudi cene goriv za vsako črpalko posebej. V praksi pa vemo, da tega ravno ne delamo za vsak cent in da so nam še vedno najbolj priročne table ob črpalkah. Ob vožnji po Avstriji praviloma že na daleč vidimo ceno goriv in na osnovi tega se odločimo ali na to črpalko zavijemo ali ne.

Kako pa pri nas? Nekdaj, ko so bile cene še povsod enake, je bila takšna praksa (sicer nepotrebna) tudi pri nas. Danes pa imajo pri enem trgovcu na avtocesti sicer tablo s cenami, a vidiš jih šele ko zapelješ na črpalko. Pri drugem pa tudi tega ne in za ceno goriva izveš šele kot dvigneš ročico s črpalne postaje. Ker ljudje pač mislijo, da so cene povsod enake, teh ne preverjajo in zato ne vedo, da bodo na primer za liter dizla na avtocesti plačali 1,286 ali 1,289 evra namesto 1,271 evra (trenutno veljavna cena), kot nas vsak drugi torek preko medijev obvešča “vlada”.

V skladu z veljavno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov namreč Ministrstvo za gospodarstvo vsake dva tedna izda obvestilo, kakšna je najvišja dovoljena cena za dva najbolj prodajana naftna derivata (dizel in neosvinčen bencin). Te objave glavni mediji seveda povzamejo, a prav posebej ni poudarjeno, da ta najvišja cena ne velja za črpalke ob avtocestah (vsaj potrošniki tega v glavnem ne zaznajo). Zaradi stalnih zahtev po sprostitvi cen je namreč vlada lani novembra sprejela kompromisno rešitev in obdržala limitirane cene samo za prodajo na ostalih lokacijah, avtocestni križ pa je prepustila “trgu”. Trgovci so zato tam cene nekoliko dvignili, ne želijo pa “pretiravati”, saj bi to lahko odvrnilo vlado od nadaljnjih potez v smeri sproščanja cen.

Delna sprostitev cen naftnih derivatov je torej potrošniku prinesla samo nekaj višje cene, kakšnih drugih ugodnosti pa zaradi tega nimajo. Ker ob tej sprostitvi vlada ni predpisala tudi kakšnega posebnega načina obveščanja, so trgovci to povečanje cen uvedli precej po tihem. In to verjetno lahko pričakujemo tudi potem, ko bo prišlo do popolne sprostitve cen po vzoru preostale Evrope. Za goriva bomo pač plačevali nekaj več in to bo več ali manj edini rezultat politike odprtega trga, ki jo promovirajo zagovorniki odprave regulacije cen. S tem mislim, da bodo plačali po novem nekaj več, kot če bi še naprej država določala maksimalno maržo trgovcev. Seveda pa drži, da je končna cena odvisna predvsem od višine trošarine in zaradi nje je bencin pri nas pač cenejši kot v Italiji in dražji kot v Avstriji.

Odhajajoča vlada torej ni želela sprejeti odločitve o popolni sprostitvi cen. Uredbo o reguliranih cenah izven avtocest so namreč pred dobrim mesecem podaljšali do septembra letos in odločanje predali v roke novi vladi. Takrat se bo tudi pokazalo, kakšna bo dejanska politika koalicijskih strank. Na predvolilnih srečanjih bodo seveda vse zagovarjale predvsem interese malega človeka, potrošnika in davkoplačevalca ter jih postavljale pred interese kapitala. Čeprav zagovorniki popolne sprostitve cen naftnih derivatov izpostavljajo primerljivost z razmerami v Evropi, govorijo o večji konkurenci in svobodni izbiri za potrošnika, bo sprostitev prinesla samo nekaj deset milijonov več dobička naftnim trgovcem in posledično večjo vrednost teh družb. Glede na napovedan in pričakovan dvig cen (marže pri prodaji goriv) bi se lastnikom teh družb lahko premoženje povečalo tudi za 500 milijonov evrov, a to bodo z leti plačali potrošniki preko višjih cen.

Drži, da je temu pač tako v vsej Evropi in da mogoče ni prav, da smo izjema – a mogoče imamo tudi kakšne rešitve, ki so za ljudi vseeno boljše. Kaj si bo o tem dejansko (ne načelno) mislila nova oblast, bomo videli zelo hitro saj bo verjetno to ena prvih stvari, ki jih bodo dobili na mizo (kot zapisano, se veljavnost Uredbe septembra izteče).

Leave a Reply