Pogledi na rast posojil

Zgodovinski podatki so načeloma bolj predmet proučevanja zgodovinarjev, a za pravilnejše razumevanje današnjega sveta ter tudi za oceno bodočih gibanj, poznavanje preteklosti nikoli ni odveč. Še več, če bi bili danes pripravljeni oceniti in priznati tudi (lastne) napačne odločitve v preteklosti, bi se nedvomno lažje spopadali s tekočimi izzivi. A na žalost zelo redko zasledimo, da bi ljudje na najodgovornejših položajih v preteklosti priznali, katere so bile njihove slabe odločitve (poleg pozitivnih) in s tem prispevali k razumevanju dogajanj. Vsi seveda vidijo vse stranpoti drugih, najsibo sodelavcev ali nasprotnikov, le lastnih praviloma ne.

To velja tudi za dogajanja zadnjih petnajst let v naši ekonomiji, ko se je kreditni “boom” v letih 2003 – 2008, kasneje odrazil v velikih bančnih izgubah, zaradi neustreznega reševanja pa potem v še večji gospodarski krizi. Podatke seveda vsi poznamo, posebno obseg bančne luknje, a mogoče vseeno ni odveč ponovno predstaviti nekaj ključnih podatkov takratnih gibanj. Pogosto namreč zasledimo razlage, ki temeljijo na vsem drugem, le na konkretnih podatkih ne. Pogledali bi torej rast (in upad) nekaterih ekonomskih kategorij Slovenije od leta 2002 naprej. Do takrat so bili vsi ekonomski kazalci in trendi dokaj uravnoteženi, nato pa je pričelo prihajati do odstopanj.

Kot običajno, bi nekaj teh podatkov prikazal v obliki grafikonov, ki najlepše pokažejo trende. Kot vir uporabljam gibanje v bilancah bank in bilancah gospodarskih družb (podjetij ali tudi “nefinančnih družb”, kot je terminologija v bančnih bilancah). V prvem grafu je tako prikazan ključen podatek o obsegu bančnih posojil (vijoličasta črta) kot izhaja iz bilanc gospodarskih družb (podatki so seveda po stanju konec posameznega leta). Vzporedno pa je s temno modro črto naveden tudi podatek o knjižni vrednosti kapitala vseh družb. Lahko bi spremljali tudi gibanje denarnega toka (EBITDA), a v vsakem primeru je očitno, da so bili pri najemanju, odobravanju ter nadziranju obsega kreditiranja v zadnjih letih pred nastopom krize (2008) v Sloveniji spregledana (zanemarjena) vsa bančna, pa tudi podjetniška pravila o sprejemanju tveganj.

Doc2

Na začetku obravnavanega obdobja je imelo gospodarstvo kot celota najetih kreditov le za okoli tretjino kapitalskega vložka, v letu 2008 pa se je obseg zadolževanja že približeval obsegu kapitalskih virov. Nominalno je obseg najetih kreditov v samo šestih letih poskočil od 10 na skoraj 30 milijard evrov. Po vseh stečaji, odpisih terjatev ter previdnosti tako bank kot tudi podjetniškega sektorja, je nato prišlo do upadanja obsega zadolževanja in danes imajo gospodarske družbe pol manj najetih posojil, glede na kapital pa je stanje še bolj “zdravo” kot leta 2002. Ta razmerja so izredno pomembna, ko se pogovarjamo o današnjih tveganjih in ko pogosto zasledimo primerjave s časom pred nastopom krize. Vsekakor je gospodarstvo z vidika zadolženost danes v bistveno boljši kondiciji kot pa je bilo leta 2008 in ob kakih novih pretresih bi bile posledice precej manj boleče.

Poglejmo te številke še s strani bančnih bilanc. Podatku o skupni višini posojil gospodarskim družbam (vijoličasta črta) po njihovih bilancah, je dodan še podatek koliko so imele od teh posojil v svojih bilancah banke s sedežem v Sloveniji (polna rdeča črta). Razlika izhaja predvsem iz posojil, ki jih podjetja najemajo neposredno pri bankah v tujini, deloma pa tudi zaradi razlik v evidentiranju. Tuš denimo v bilancah še vedno izkazuje 300 milijonov obveznosti do bank, banke pa so zaradi tveganj na te terjatve oblikovale slabitve in po njihovi bilanci je neto vrednost verjetno pod 100 milijonov evrov.

Tudi iz bančnih bilanc (mesečni podatki) je razvidna izjemna rast do leta 2008. Letne stopnje te rasti, kot jih dodatno kaže spodnji grafikon so presegale 20 % (ob nekaj odstotni gospodarski rasti), v letu 2007 skoraj 40 %. Seveda domačih virov (varčevanja) za takšno rast ni bilo in banke so celotno povečanje posojilne aktivnosti zagotavljale z zadolževanjem v tujini. Ta sprememba strukture virov financiranja v bankah je prav tako prikazana na zgornjem grafu.

Ko torej opazujemo gibanja za nazaj, je popolnoma očitno, da je v zadnjih letih pred 2008 postal obseg financiranja dolgoročno nevzdržen, tako s stališča podjetniških kot bančnih bilanc. Takšno gibanje je tipični indikator nastanka krize, čeprav seveda razmere v Sloveniji niso bile povod zanjo, so pa imele velike posledice. Ne glede na to, pa je Banka Slovenije takrat ugotavljala samo delno povečanje tveganj v bankah, do kakega ukrepanja pa ni prišlo na nobeni ravni. Še maja 2007 je BS v Poročilu o finančni stabilnosti zapisala: “Ocenjujemo, da finančni sistem ostaja razmeroma stabilen in da se je njegova neposredna izpostavljenost tveganjem po prevzemu evra zmanjšala. Vendar pa se razmeroma hitro povečuje posredna izpostavljenost tveganjem, ki izhaja iz povečevanja zadolženosti…”.

Leto kasneje (maj 2008) je zaskrbljenost že nekaj večja: “Izpostavljenost slovenskega finančnega sistema dogajanjem na tujih finančnih trgih se je v preteklem letu povečala, gibanja na njih ostajajo negotova in slabo predvidljiva. Povečala sta se likvidnostno in kreditno tveganje v bankah…”, a zaključuje pomirjujoče “… čeprav zaradi odličnih poslovnih rezultatov in zadostne kapitalske ustreznosti banke obvladujejo povečana tveganja.”

Že čez nekaj mesecev so se razmere obrnile na glavo in kar naenkrat je postal skoraj vsak kredit vprašljiv. Do takrat so namreč banke okoli 85 % vseh zapadlih posojil obnavljale ali za njihovo poplačilo odobravale nova posojila, ko pa je ta tok oz. takšna praksa presahnila pa podjetja posojil niso bila več sposobna v rokih vračati. Banke so prešle iz ene skrajnosti v drugo. Zaradi pritiskov svojih kreditodajalcev iz tujine, političnih pritiskov ter povečane previdnosti, so tok novih posojil ustavili in pričelo se je intenzivno zniževanje obsega kreditiranja gospodarstva, praktično vse do danes.

Vseeno pa se to zniževanje obsega kreditiranja v večini primerov napačno interpretira. Praviloma boste v vseh analizah in komentarjih zasledili samo podatke, ki jih označuje rdeča črta na zadnjih dveh grafikonih. Torej koliko nižji je danes obseg posojil podjetjem v primerjavi z letom 2008 oz. za koliko so se posojila znižala po letih. Ti podatki pa zajemajo dva razloga manjšega obsega posojil v bankah:
­ zaradi dejanskega vračanja posojil podjetij (neto spremembe na osnovi novih posojil minus vračila) ter še pomembneje,
­ zaradi slabitev vrednosti slabih posojil v bankah.

Od skupaj približno 13 milijard manjšega obsega posojil nefinančnim družbam (2008 – 2017), je bilo dejanskega znižanja (neto odplačil) okoli 4 milijarde evrov, preostalih 9 milijard znižanja pa ni posledica vračanja s strani podjetij – temveč posledica oblikovanja popravkov na posojila, torej nesposobnosti podjetij, da posojila vrnejo. Obseg dejanskega vračanja posojil glede na celotne spremembe je na obeh zadnjih grafikonih prikazan z oranžno barvo.

Na prvem se lepo vidi, koliko so se posojila res vračala, koliko pa se je njihov znesek znižal zaradi podjetij, ki so šla v stečaj, prisilno poravnavo ali pa so banke posojila prodale z diskontom (tudi na DUTB). Na zadnjem grafu pa je isti podatek še v obliki letne stopnje rasti oz. padca. Na “uradnih” prikazih je najbolj izrazit padec decembra 2013 (30 %), seveda kot posledica procesa sanacije bank, oblikovanja dodatnih popravkov in prodaje na DUTB. Zaradi tega je leto kasneje tudi tako izrazit skok navzgor, ker se je pač upoštevala že znižana osnova. Dejanske letne spremembe pa kaže oranžna črta in do večjega zniževanja je prihajalo v obdobju 2013-2016, sicer pa niti ne.

Kot povedano na začetku, gre za prikaz dokaj znanih podatkov, a večina akterjev dolgoročno nevzdržne rasti kreditov do leta 2008 še danes ne čuti odgovornosti za takšna gibanja ali pomanjkljiv nadzor. A izgleda, da smo se iz tega vseeno kar nekaj naučili in današnje razmere so pomembno drugačne, boljše kot tiste v katerih smo se znašli leta 2008, Takratne ocene Banke Slovenije bi bile vsekakor primerne in ustrezne današnjemu stanju kreditne aktivnosti v bankah in podjetjih, takrat pa se je izkazalo, da so precej odstopale od sposobnosti bank da “…obvladujejo tveganja”.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *