Še malo o javnem sektorju – mednarodne primerjave (VII)

V objavljenih člankih sem ugotavljal, da je število zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja v Sloveniji sicer pod povprečjem Evropske Unije, glede na nivo razvitosti pa je skupno število približno primerljivo z drugimi državami. Značilno je namreč, da imajo države z višjim BDP na prebivalca, praviloma tudi več zaposlenih v dejavnostih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) in njihovo število v Sloveniji približno “ustreza naši stopnji razvoja”. Navedbo dajem v narekovaje, ker bi seveda lahko razpravljali, koliko podatek o BDP na prebivalca odraža stopnjo razvitosti države, a to ni namen tega teksta.

V izvornem tekstu sem seveda predstavljal predvsem podatke o zaposlenih in izdatkih za opravljanje tovrstnih dejavnosti, nisem pa se posvečal učinkovitost teh zaposlenih. Glede tega vemo, da je splošna ocena precej negativna, čeprav nekih celovitih primerjav z drugimi državami nimamo. To je seveda področje, kjer imajo subjektivne ocene večjo težo in to raje prepuščam drugim. Ker pa sem dobil pobude, da bi poleg podatkov o številu zaposlenih v javnem sektorju, pripravil še nekaj primerjav izdatkih za njihove plače v BDP, v nadaljevanju dodajam tudi ta vidik.

Pogledal sem torej celotne izdatke javnega sektorja (države) za plače, tako kot jih spremlja statistika. Tako število zaposlenih kot masa izplačanih plač se spremlja preko različnih virov, ki na žalost dajejo tudi različne rezultate. V spodnji tabeli so tako prikazani podatki o izplačani masi plač kot jih spremlja SURS v datoteki plač in zaposlenih, potem imamo konsolidirano bilanco javnega financiranja z izdatki za te namene ter portal plač javnega sektorja, na koncu pa je še podatek iz tabel nacionalnih računov. Številke so torej precej razlikujejo, zato sem za primerjavo z drugimi državami EU uporabil podatke iz tabel o temeljnih agregatih sektorja države. Ti podatki namreč prikazujejo vse izdatke države po enotni metodologiji veljavni v Evropski Uniji. Po njih smo tako lani za izplačila zaposlenim v državi namenili 4,8 milijarde evrov ali 11,2 % BDP.

Zanima nas torej, kakšen delež BDP namenja Slovenija za izplačila plač zaposlenih v državi in sicer kakšen je ta delež glede na druge države ter kako se je gibal v času. Na prvem grafikonu tako prikazujem podatke o celotnih izplačilih javnih financ v letu 2017 v primerjavi z vsemi državami EU (dodana je še Norveška, Švica in Islandija).

Skupni izdatki države Slovenije so lani sicer znašali 43,2 % BDP, kar je manj kot je znašalo povprečje EU (45,8%). Lani vemo (ali pa tudi ne), da so imele javne finance v Sloveniji prvič v zgodovini presežek. Sicer ne velik (0,1 % BDP), a vseeno so se naše javne finance prvič v petindvajsetih letih prevesile na pozitivno stran[1]. Kot izhaja iz grafikona, smo za plače javnega sektorja namenili 11,2 % BDP, kar je več od povprečje EU (9,9 %). Ta podatek se nekako ne ujema s podatkom o številu zaposlenih v javnem sektorju, kot sem ugotavljal v objavljenih analizah. Po njih je bil namreč delež zaposelnih v javnem sektorju Slovenije nekoliko pod povprečjem Evropske Unije.

Poskušal sem ugotoviti, kaj bi bil lahko razlog za razlike in kateri podatek je pravzaprav pravilen. Pogled na grafikon pokaže, da kljub sicer enotni metodologiji spremljanja podatkov o financah javnega sektorja (vlade – govrnment), prihaja v EU po državah najbrž do določenih razlik v zajemanju oz. opredelitvi posameznih kategorij. Med izdatki se pojavljajo izdatki za plače (kategorija D1PAY po metodologiji), drug največji izdatek pa so “socialni izdatki in ugodnosti” (D62 in D63), ki v kaki državi verjetno zajemajo tudi del izplačila plač. Kako si drugače razlagati, da npr. Nemčija namenja za plače JS samo 7,5 %, Švedska pa kar 12,7 %, skupni izdatki za plače in socialne izdatke pa so na Švedskem celo manjši[2].

Da lahko pride do različnega zajemanja, še bolj potrjuje potrjujejo podatki o strukturi prihodkov države (slika na koncu teksta). Švedska in Danska npr. nimata prihodkov iz naslova plačila socialnih prispevkov, a ustrezno višje prihodke iz naslova davkov na dohodke. Ne trdim, da gre za napake, temveč se posamezni odhodki ali prihodki zaradi razlik v ureditvah držav, kljub enotni metodologiji lahko obravnavajo drugače. Zaradi tega podatek o izplačanih plačah iz javnih sredstev med državami po mojem ni primerljiv, uporaben pa je podatek o skupnem izplačilu plač in socialnih prejemkov, po katerem so tudi sortirane države na zgornjem grafikonu.

Tovrstnih skupnih izplačil je bilo lani v Sloveniji za 28,2 % BDP, v povprečju EU pa 30,5 % kar nekako ustreza tudi razlikam v številu zaposlenih v JS. Podatek je seveda precej širši kot samo plače javnih uslužbencev, a je v sorazmerju s skupnim obsegom izdatkov države. Na grafikonu je prikazan tudi obseg izdatkov za investicije, obresti (tu seveda prednjačijo bolj zadolžene države) ter ostale izdatke. Skupna značilnost razlik med državami je v večjem obsegu izdatkov v državah z višjo stopnjo razvitosti oz. višjim življenjskim standardom. Tudi po teh podatkih je delež izdatkov Slovenije za javni sektor približno v sorazmerju s stopnjo razvitosti, torej nekoliko pod povprečjem EU. Manj kot v Nemčiji, Avstriji ali Franciji in več kot v Slovaški, Poljski ali omuniji.

In kako se je delež teh izdatkov gibal v zgodovini? Na naslednjem grafikonu je spodnjem delu podatek o deležu izdatkov za plače v BDP od leta 1995. Kot vidimo, se je v Sloveniji praktično ves čas gibal okoli 11 % ustvarjene dodane vrednosti. Nekaj nižji je bil v času visoke konjunkture (2006 – 2008), ko se je BDP močno povečal (zaradi zadolževanja), višji pa v času krize (2009 – 2013), ko je ob padcu BDP nominalni znesek plač ostal enak. Danes so ti izdatki zopet približno na dolgoletni ravni, a ves čas višji kot v povprečju Evropske Unije. Kot pojasnjeno zgoraj, ti podatki najbrž niso v celoti primerljivi zaradi razlik v zajemanju. Že če iz povprečja izločimo Nemčijo (prekinjena črta) so deleži primerljivi s Slovenijo.

Na sredini grafikona (desna skala) je zato prikazan še delež vseh izdatkov skupaj za plače in socialne potrebe, vključno s pokojninami. Tudi tu so gibanja za Slovenijo skozi leta podobna, le da je povprečje ves čas nižje kot so primerljivi podatki za Evropsko Unijo. V Sloveniji za te namene vseh petindvajset let samostojne države namenjamo okoli 29 % BDP z odstopanji med in v času krize. To predvsem pomeni, da nekih odstopanj ali krepitve tovrstnih izdatkov v času ni prišlo. Predvsem pa dolgoročno za te namene porabimo približno primerljiv delež BDP kot to velja za povprečje Evropske Unije – torej nekoliko manj, podobno kot je tudi naš BDP na prebivalca nekaj nižji. Glede na to, da se z leti v razvitosti približujemo EU, je današnji delež pravzaprav relativno celo nižji kot nekdaj.

Za celovito sliko o javno-finančnih izdatkih Slovenije, so v zgornjem delu grafikona še podatki o skupnih tovrstnih izdatkih glede na BDP. Tudi ti se skozi vsa obravnavana leta (od 1995) gibljejo okoli 45 % z nekaj višjim deležem v času krize (na grafu niso zajeti izdatki za sanacijo bank 2013 – 2014). Lani je bilo skupnih izdatkov države 43,2 % BDP, najmanj do sedaj (če ne upoštevamo leta 2007, ko je BDP zaradi močnega zadolževanja nerealno porastel). Izdatki za javni sektor in druga plačila države so torej skozi vso zgodovino države približno primerljivi z razmerami v EU. Takšno je torej stanje glede izdatkov, o učinkovitosti pa so splošne ocene seveda bistveno slabše. Ob vseh slabostih, sam vseeno menim, da npr. za 1.300 evrov javnih izdatkov za zdravstvo letno na prebivalca (2016) dobimo najmanj primerljivo storitev kot za 2.800 evrov povprečno prebivalci razvitih državah EU (ali za 1.100 evrov za celotno izobraževanje od vrtca do univerze glede na 1.900 v EU).

Kot omenjeno, je na koncu še grafikon o strukturi prihodkov države v BDP predvsem zaradi prikaza, kako prihaja v nekaterih državah do različnega zajemanja podatkov. Ti zato niso vedno v celoti primerljivi oz. potrebna je podrobnejša analiza, kadar se ugotovijo kakšna večja odstopanja. Izpostavljam značilnost, da Danska, Švedska in Islandija praktično nimajo prihodkov iz naslova socialnih prispevkov (zeleni del stolpca), ker te prihodke vključujejo med prihodke od davkov na dohodek. Mogoče še pojasnilo za Irsko, ki pri teh primerjavah tudi vedno odstopa. Njihov skupni BDP je namreč zaradi vključevanja dobičkov tujih korporacij v njihov BDP izjemno visok (v 2015 je porastel kar za 25 %), ostale kategorije pa so bolj primerljive. Zaradi tega je npr. delež za zaposlene v BDP na Irskem le okoli 30 %, v ostalih razvitih državah (tudi Sloveniji) pa okoli 50 %.

 

[1] Proračunski presežek v času prve Janševe vlade se je v končnih izračunih Statističnega urada vseeno izkazal kot primanjkljaj.

[2] Podrobnejši vpogled v celotno matriko izdatkov (po vrsti izdatkov – plače, soc. izdatki… in po funkcijah – zdravstvo, šolstvo…) pokaže, da naj Nemčija ne bi imela skoraj nić izdatkov za plače v zdravstvu (0,4 % BDP, Švedska npr. 2,8 %), imajo pa visoke izdatke za socialna nadomestila v zdravstvu (6,3 % BDP, Švedska pa 1,4 %). To kaže, da v Nemčiji na drugačen način evidentirajo izdatke za plače v zdravstvenem sektorju, zaradi česar imajo precej nižje skupne izdatke za plače javnega sektorja v BDP in ustrezno višje za socialne izdatke. Zaradi ekonomske teže Nemčije to močno vpliva tudi na povprečni podatek za EU.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *