Zakaj toliko jamranja o proračunu za letos? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v zgodovini Slovenije

Zanimivo, kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev – a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Pred dnevi sem pisal o ugodnem zaključku lanskega proračunskega leta in podobne sladke skrbi nas čakajo tudi v letošnjem. Prav zanimivo bo videti, s kakšnim presežkom bo ministrstvo “upalo” javno nastopiti, ko bo sprejelo rebalans do sedaj veljavnega proračuna. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka, torej znesek oz. proračun, ki je bil sprejet (ocenjen) jeseni 2017. Ta dokument je namreč sedaj predmet obravnave in spreminjanja.

Podobno kot sem pred letom dni dokaj natančno ocenil lansko proračunsko leto, sem poskusil realno oceniti tudi letošnje.

Objektivno lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP) in skupni proračunski presežek v višini okrog 850 mio evrov (1.7 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.

Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu 4 odstotke, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive.

V spodnji tabeli so prikazani podatki o najbolj pomembnih prihodkih in odhodkih proračuna Republike Slovenije. Poleg dejanskih podatkov za 2017, je prikazana ocena za lani in letos ter tudi sprejet in zaenkrat še veljaven proračun (do sprejema rebalansa) za letošnje leto. V kolonah so potem še razlike ter odstotki rasti za zadnji dve leti.

proracun 2019

Po vsebini najprej navajam osnovne postavke proračuna – tiste, ki jih lahko dokaj točno ocenimo. Med prihodki so seveda tri skupne davčnih prihodkov (od potrošnje – DDV in trošarine, od plač – dohodnina, ter od dobička). Davčne stopnje ostajajo letos iste, tako da so prilivi odvisni od obsega dohodkov in potrošnje. Kljub predvideni 6-odstotni rasti potrošnje, ocenjujem te davke nekaj nižje. Odstopanja so lahko predvsem pri trošarinah, kot se je zgodilo lansko leto, čeprav je večja verjetnost, da bodo prilivi prej nekoliko večji. Višji pa je odstotek rasti pri dohodnini zaradi realno povečane obdavčitve (o tem sem pisal v zadnjem članku), nekaj več prilivov pa lahko pričakujemo tudi od davka na dobiček. Nižji bodo edino nedavčni prihodki, ker letos seveda ne bo več 270-milijonskih dividend od NLB.

Na drugi strani pa bo nekoliko skromnejša rast odhodkov. Kljub dogovorom o povečanju plač javnega sektorja, bodo skupni izdatki države za te namene, materialne stroške ter socialne izdatke višji le za okoli 4 %. Ponovno pa lahko pričakujemo nižji prispevek državnega proračuna za pokojninsko blagajno. Pokojnine se bodo sicer usklajevale z rastjo plač, a rast mase pokojnin bo zaradi skromnega povečevanja novih upokojencev nekaj nižja od rasti mase plač oz. prispevkov za pokojnine. Skupni, redni izdatki proračuna (če jih tako poimenujem) bodo s precejšnjo verjetnostjo porasli nekaj manj kot “redni” prihodki. Zato bo osnovni, dokaj predvidljiv, rezultat proračuna tako znašal okoli 2,2 milijardi evrov plusa.

Kot se vidi iz tabele, so državni načrtovalci na MF te postavke predlani za leto 2018 ocenili bistveno slabše, in sicer za skoraj milijardo evrov. “Presenetil” (pozitivno seveda) jih je zbran DDV, dohodnina, pa tudi prispevek za pokojninsko blagajno. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov višje od načrtovanih.

Če torej ta osnovni rezultat proračuna lahko res dokaj natančno predvidimo, pa je več odprtih dilem glede prejetih sredstev EU in posledično večjih investicij. Lani so na primer na MF predvideli kar 1,1 milijarde evrov črpanja sredstev EU, a realizacija bo morda tudi za 400 mio evrov nižja, nekaj nižje pa tudi investicije. Za letos so prvotno predvideli nekaj manj črpanja (900 mio evrov) in približno toliko investicij, tako da sem podobne številke vključil tudi v projekcijo. Mogoče nam bo letos uspelo iz EU pridobiti nekaj več sredstev, a bo potem tudi več naložb in rezultat v saldu ne bo bistveno odstopal.

Objektivno torej lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Zanimivo, kako ob takšnih številkah vseeno poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu. Vse do leta 2006 se je primarni presežek oz. primanjkljaj gibal okoli ničle, do manjšega presežka je prišlo le v najbolj “pregretih” letih (1 % BDP v 2007 in 2008), pa takrat tega ni nihče problematiziral. Današnja slika je torej bistveno boljša tudi od let z največjo rastjo – le da smo to realizirali z milijardnimi zadolžitvami v tujini, danes pa se ob tem celo še razdolžujemo.

Za izračun končnega rezultata, torej proračunskega presežka, moramo odšteti še izdatke za obresti, ki bodo letos ponovno nižji. Na to ne vpliva toliko zniževanje javnega dolga, temveč predvsem dejstvo, da zapadajo obveznice izdane po višjih obrestnih merah (tudi 4 ali 5 % letno), izdajamo pa nove po enoodstotni ali nekoliko višji obrestni meri. Po teh ocenah bo letošnji proračunski presežek okoli 850 mio evrov ali preko 1.7 % BDP in to s precejšnjo zanesljivostjo. Do manjših odstopanj seveda lahko pride, kakih večji pretresov v ekonomiji pa nihče ne pričakuje, niti ne napoveduje.

Gospodarsko okolje je ugodno in dokler je tako, je tudi prav da ustvarjamo presežek in rezerve za slabše čase. Takšen rezultat je tudi dokaz, da vodimo dokaj vzdržno javno-finančno politiko in da tudi sprejete odločitve in dogovori ne poslabšujejo razmer – čeprav nekateri ves čas napoveduje katastrofično situacijo. Seveda bi lahko še marsikaj storili bolje, a finančna slika je dobra in prav je, da to tudi povemo. In v takšnih razmerah mogoče razrešimo še kako aktualno težavo – ki jih je trenutno več na drugih področjih in k sreči ne na finančnem. >

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *