Je pred vrati nova kriza?

Nedvomno  so trenutne mednarodne gospodarske (in politične) razmere dokaj nepredvidljive. V preteklih desetletjih smo imeli kljub nihanjem vseeno občutek, da stvari potekajo po nekih tirnicah, v nekem, vsaj zakulisnem dogovarjanju med državami. Zaradi tega je prisotno tudi več dilem in strahov, kakšna bodo gospodarska gibanja v bodoče. Zelo močan je namreč še spomin na zadnjo krizo pred desetimi leti in pričakovane so razne napovedi o še globljih padcih gospodarske aktivnosti v svetu.

Na drugi strani pa je tudi res, da nobena resna institucija za naslednji dve, tri leta (običajen horizont napovedi), ne predvideva kakega globalnega padca. Napovedi gospodarske rasti so res nekaj nižje, nihče pa ne govori o denimo 5-odstotnem padcu ali kaj podobnega. Razlika med 0.2 ali 1.2 odstotkov rasti je sicer velika, realno pa na ekonomski položaj (standard) ljudi nima velikega vpliva. Seveda, dokler gledamo samo ekonomski vidik. Na žalost pa takšne, sicer minimalne spremembe vplivajo na obnašanje ljudi in to se potem lahko odrazi v večjih neugodnih posledicah.

Vse navedeno je seveda tema, o kateri lahko odpremo zelo široko diskusijo. A kot običajno, bi se v komentarjih omejil in bi prikazal nekaj statističnih podatkov o gospodarski rasti za nekaj ključnih držav. Torej, letne realne stopnje rasti BDP kot še vedno najpomembnejšim kazalcem gospodarske aktivnosti držav ter tudi življenjskega standarda ljudi (seveda populacije kot celote – drugo je distribucija te dodane vrednosti). Podatek o gibanju BDP je vsekakor pomembnejši kot npr. gibanja cen delnic, kjer so prisotna bistveno večja nihanja, a nimajo tako pomembnega učinka na ekonomski položaj ljudi. Razen zaradi povratnega učinka na “realno” ekonomijo, ki ga lahko (ali pa tudi ne) povzroči kak močan padec (prenapihnjenih) cen delnic. To je veljalo tako za krizo v 30-tih letih prejšnjega stoletja kot zadnjo krizo (odprto je sicer lahko vprašanje vzročnosti). Na drugi strani pa se na primer precejšen padec cen delnic v obdobju 2000-2002 (40 % znižanja S&P indeksa) ni odrazil v kakem občutnejšem gospodarskem zastoju (takrat je šlo sicer predvsem za zdrs delnic tehnoloških, “dot.com”, podjetij).

Poglejmo torej gospodarska gibanja in to za zadnjih 100 let. Na spodnjem grafikonu so prikazane povprečne realne stopnje rasti za šest držav (ZDA, UK, Francija, Nemčija, Italija, Japonska). Uporabil sem navadno povprečje stopenj rasti vseh navedenih držav, sicer bi gibanja v ZDA zaradi velikosti ekonomije prevladala. Uporabljeni so podatki OECD, kot ena najbolj konsistentnih baz podatkov, ki pa je na voljo samo od leta 1950 oz. 1970 (odvisno od države). Za čas pred tem pa uporabljam baze podatkov IMF. To navajam zaradi tega, ker se tudi v uradnih virih večkrat pojavijo različne številke, tako da se je pač potrebno opreti na čim bolj kompetenten vir.

V spodnji sliki so torej prikazana povprečja stopenj gospodarske rasti za navedene države vse od leta 1910. Razumljivi so seveda padci v času I. in II. svetovne vojne, čeprav v tem primeru povprečje ne pove veliko. V času II. svetovne vojne so npr. ZDA svojo gospodarstvo okrepile za 67 % (vojna industrija), Nemčiji pa je doživela prek 60-odstotni padec. Če izvzamemo torej vojna leta, je seveda najbolj očiten padec v času krize v letih 1930-32.

Zgodovinski trendi BDP-1

Zanimajo pa nas podatki po letu 1950, ki so ponovno prikazani v drugem grafikonu. V vsem povojnem obdobju sedemdesetih let vidimo, da je bila zadnja gospodarska in finančna kriza za navedene države resnično dokaj izjemen primer. Do nekaj večjega upada oz. do opazneje nižje rasti je prišlo le v treh obdobjih: leta 1975, okoli 1982 in 1993. Nihanja so bila sicer ves čas prisotna, a ne izrazita.

Zgodovinski trendi BDP-2

Seveda imajo povprečja omejeno izrazno moč, a glede na izbrane države vseeno odražajo neke splošne gospodarske razmere v razvitejših državah. Vseeno pa na spodnjem grafu dodatno prikazujem še gibanja samo za najbolj kritična leta in sicer za vsako od navedenih šestih držav. V prvi skupini stolpcev so podatki za krizo tridesetih let in sicer letno povprečje treh let (1930-32), kar pomeni, da je bil skupni upad 3-krat večji (v ZDA preko 30 %, blizu 20 % tudi v Franciji in Nemčiji).

Za zadnjih sedemdeset let pa so navedeni podatki za omenjena tri obdobja pred zadnjo krizo, ko je bila gospodarska rast okoli ničle. Stolpci prikazujejo seštevek vseh let z negativno rastjo (razen, če negativne stopnje ni bilo). Takšen prikaz podatkov sicer ni najbolj konsistenten, a želel sem prikazati, da v času med 1950 in 2008, torej v obdobju šestdesetih let v navedenih državah padca gospodarske aktivnosti skorajda ni bilo. Kak odstotek ali dva nižji obseg gospodarske aktivnosti v kakšnem od navedenih let, to pa je bilo tudi vse. Sicer pa so države beležile stalno rast.

Zgodovinski trendi BDP-3

Bolj značilen (problematičen?) je najbrž podatek o kontinuiranem upadanju stopenj rasti vseh zadnjih 70 let, kot ga kaže trendna črta v drugem grafikonu. O tem seveda obstaja zelo veliko teorij in razlag ter tudi ocen, kaj to pomeni za bodoča gibanja. Ob vseh mnenjih bi izpostavil samo naslednja:

  • da je razlog tudi v izhodiščnem položaju po II. svetovni vojni, ko je nižja stopnja razvitosti omogočala hitrejšo rast (podobno kot danes velja za Kitajsko ali Indijo),
  • da se rast ne more nadaljevati v neskončnost oz. da tudi sodobne tehnologije ne morejo zagotoviti še dva ali petkrat večje dodane vrednosti na prebivalca,
  • verjamem pa, da je temu delno razlog tudi distribucija dohodka zadnjih dvajset, trideset let, ko je pretežni del rasti pristal v rokah ozkega kroga ljudi in ni generiral dodatnega agregatnega povpraševanja.

Z navedenimi podatki sem želel prikazati, kaj se je dogajalo z gospodarsko rastjo v razvitih državah v zadnjih sedemdesetih letih. Seveda podatki, da je do močne gospodarske krize v letu 2008 prišlo po dolgih devetdesetih letih dokaj stalne rasti ni nobena garancija, da se kriza ne more ponoviti že jutri. Takšni podatki so tudi samo en ozek detajl vseh vidikov, ki definirajo in bodo definirali bodoča gospodarska gibanja v svetu, vseeno pa imajo tudi določeno težo. Gospodarstva se v zadnjem letu ali dveh res ohlajajo, a kljub temu to še ni nobena napoved krize ali razlog za pretirane skrbi. Seveda kriza ni nikoli izključena, posebno v teh zapletenih mednarodnih razmerah – a kako leto ali dve nižje rasti vseeno ne pomeni neke katastrofe, pač pa lahko samo rezultat normalnih gospodarskih ciklov.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *