Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit

Podatki kažejo, da so obdavčitve plač do 167 % povprečne plače v Sloveniji približno na nivoju evropskega povprečja ali celo malo pod njim. Prikazani  podatki so popolnoma verodostojni in vsakodnevno navajanje teze o skoraj najvišji obdavčitvi plač v EU so preprosto ponavljanje slišanega brez preverjanja. Z višjo obdavčitvijo odstopamo le pri najvišjih plačah za nekaj tisoč posameznikov – a mednje ne spadajo inženirji in strokovnjaki, ki naj bi bežali v tujino, temveč predvsem najbolje plačan menedžerski krog in še kakšni posamezni poklici (odvetniki, zdravniki).

Primerjave obdavčitve plač po državah imajo vedno precej omejitev, ker ima vsaka država svoje specifičnosti. Zaradi tega je pri uporabi potrebno biti previden, saj se zaradi tega v javnosti ter tudi v strokovnih raziskavah pojavljajo različni rezultati. Pogosto tudi odvisno od tega, kaj pisec želi dokazati. To seveda lahko očitamo tudi v nadaljevanju prikazanim podatkom, čeprav bi vseeno poudaril, da je izbrani vir zanesljiv, primerjava pa menim, da tudi strokovno korektna.

Uporabil sem namreč uradno statistiko EU (Eurostat) in sicer višine plač ter nivo obdavčitve glede na višino plače. Podatki so sicer za leto 2015, ker so zadnji podatki za 2016 še deloma pomanjkljivi, a to ne vpliva veliko na rezultate. Podatke sem za Slovenijo preveril tudi preko veljavne davčne zakonodaje in posredovani podatki ustrezajo dejanskim razmeram v Sloveniji v tem letu in vemo, na kaj se nanašajo.

V večini držav velja princip, da so plače vedno določene v bruto znesku, od tega pa se potem odtegne določen odstotek za socialne potrebe (pokojnine, zdravstvo), odvisno od tega koliko tega je financirano iz javnih sredstev. V tabeli so tudi podatki za ZDA in Japonsko, kjer je znano, da morajo večji del teh potreb ljudje pokrivati iz svojih žepov in zaradi tega je obdavčitev sicer nižja, a potem imajo seveda večje osebne izdatke. Od preostalega zneska se potem plača še davek na plačo (dohodnina). Poleg tega pa delodajalci praviloma plačujejo še nek dodatni prispevek za socialne potrebe, kar potem skupaj tvori celotni strošek plače.

Med državami so precejšnje razlike v razdelitvi, koliko kdo prispeva za socialne potrebe. Pri nas delojemalec skoraj največ (58 % celotnega zneska) v Avstriji le 38 % – ostalo pa delodajalec, na Švedskem celo samo 18 %. Vendar je za obe strani to pravzaprav nepomembno, za delodajalca je ključen skupen znesek plače in davkov, za delojemalca pa končni znesek neto izplačila. Zaradi tega v analizi spremljamo neto plačo ter celotno obdavčitev, torej skupni strošek plače.

V spodnjem grafikonu je tako s stolpci prikazana celotna obdavčitev povprečne plače glede na skupno izplačilo posamezniku. Pri izbranih državah se giblje od 27 (Irska) do 55 % (Belgija). Za slednjo to pomeni, da zaposlen s povprečno plačo dobi izplačano 45 % celotnega stroška, ki ga ima podjetje. V strukturi stolpcev je prikazana tudi struktura, koliko od teh skupnih davščin odpade na davek (dohodnino) in koliko na prispevke (delodajalca in delojemalca). Kot vidimo, je celotna obdavčitev v Sloveniji s 43 odstotki približno v povprečju Evropske Unije. Seveda je veliko držav z nižjo obremenitvijo dela (ne mislim sicer na Japonsko ali ZDA zaradi drugačne socialne politike), a tudi veliko držav s precej višjo. Praviloma imajo v EU nižjo obdavčitev vzhodne države, a tudi tu ni pravila. Madžarska je denimo z 49 % precej višje, na drugi strani pa npr. Nizozemska s 37 % precej nižje. Tudi skandinavske države imajo zelo različne politike obdavčevanja plač.

Obdavcitev plac-1

Grafikon prikazuje še nekaj zanimivih podatkov, in sicer predvsem, kakšne so razlike v obdavčevanju višjih in nižjih plač. Modro-rdeč obrnjen “H” kaže na razpon med obdavčitvijo prejemnika plače v višini 67 % povprečja ali 167 % povprečja (še večjo plačo od te ima v Sloveniji približno desetina ljudi, podobno tudi v tujini). Obstajajo države z večjimi razlikami (Italija, Irska, razpon v stopnjah obdavčitve tudi več kot 15 odstotnih točk) in države z manjšimi razlikami. Izstopa Madžarska, kjer imajo v celoti linearno obdavčitev, vsi zaposleni so obdavčeni z visokimi 49 %. Tudi v tem pogledu je Slovenija nekje na sredini, mogoče z nekoliko večjimi razlikami.

Na sliki pa sta še dva podatka in sicer o višini obdavčitve v primeru koriščenja olajšav za otroke. Prikazana je varianta para s povprečno plačo in 2 otrokoma ter zakonskega para, kjer je zaposlen samo en starš. Te variante spremlja tudi statistični urad EU, ker imajo nekatere države velikokrat drugačno (posebno) obdavčitev za družino. Pri nas je obdavčitev vedno na nivoju posameznika, čeprav se priznavajo olajšave tudi za nezaposlenega partnerja. Kot se vidi iz slike, je obdavčitev povprečnih dohodkov v primeru olajšav za otroke približno podobna obdavčitvi nižjih plač. Po drugi varianti (zakonski par z dvema otrokoma, kjer je zaposlen samo en starš) pa je davčna obremenitev še precej nižja. Tu Slovenija s svojimi olajšavami še posebej izstopa, čeprav gre seveda za relativno ozko skupino zavezancev.

Na osnovi prikazanih podatkov lahko naredimo veliko zaključkov, a najbrž ni potrebe opisovati vseh razlik, vsakdo lahko v njih poišče, kar ga zanima. Vendar kot rečeno, tudi ob teh dokaj natančnih podatkih je še vedno veliko specifičnosti po državah. Precejšen vpliv ima npr. obdavčitev dodatnih plač (božičnica, 14. plača), kjer smo ugodnosti uvedli tudi v Sloveniji. Predvsem pa ne smemo zanemariti našega neobdavčenega prejemka za prehrano in prevoz na delo in deloma tudi regres, česar v večini držav ne poznajo. Posebno pri nižjih plačah to pomembno zniža skupno davčno obremenitev neto prejemka posameznika. Točnih podatkov o tem ni na voljo, a vsekakor bi korektna primerjava pokazala še nekaj nižjo obremenitev v Sloveniji. Velja pa tudi, da tu niso zajete najvišje plače, nad 5 ali 10 tisoč evrov mesečno (za nekaj tisoč posameznikov), kjer je v Sloveniji obremenitev res višja.

Opozoriti pa je potrebno na še en vidik. Grafikon govori o obdavčitvi povprečne plače, ki pa je državah seveda različna. V Avstriji je povprečna plača sicer obdavčena bolj kot v Sloveniji, a tam je povprečna plača tudi precej višja. Če bi pogledali, kako bi bila davčno obremenjena njihova povprečna plača v Sloveniji, bi bil odstotek podoben kot pri njih, 49 %. A tudi ta primerjava ni čisto korektna. Seveda so tam plače višje zaradi višje produktivnosti celotne družbe, a tudi zaradi višjega povprečnega nivoja cen.

Obdavcitev plac-2

V spodnjem grafikonu je prikaz povprečnih plač v izbranih državah (celotno povprečno izplačilo, torej bruto plača plus prispevki na bruto plačo). Prikazan je nominalni podatek, z rdečo pa realna vrednost te plače preračunana v enako kupno moč (uporabil sem faktor za preračun BDP v PPP – price purchasing power). Realno so naše plače bližje avstrijskim kot če gledamo nominalne podatke, seveda pa še vedno precej nižje. Ne glede na to menim, da je za korektno primerjavo med državami potrebno gledati obdavčitve povprečne ali dvojne plače in ne nominalne zneske plač.

V nadaljevanju pa dodajam še dva grafikona, ki kažeta podrobnejše podatke o obdavčitvi plač. V prvem je podatek samo o višini prispevkov na plače in iz plač, praviloma za obvezno pokojninsko in za zdravstveno zavarovanje. Razlike med evropskimi državami so tu pravzaprav dokaj majhne. Pri večini se ti prispevki gibljejo nekje med 30 % in 35 %. Močneje izstopa nekaj držav (v smer nižjih prispevkov), ki so najbrž tudi razlog za nizko povprečje cele EU. Gre predvsem za V. Britanijo, Irsko in Nizozemsko od večjih ter seveda tudi Dansko, kjer prispevkov sploh ni, a imajo visok davek. Najbrž vso »socialno« obdavčitev obravnavajo kot davek (tax).

Obdavcitev plac-3

Zanimiv pa je podatek, kako je prispevna stopnja odvisna od nivoja plač. Večina držav ima  enotno stopnjo prispevkov ne glede na višino plač – a seveda samo, ko gledamo plače do 167 % povprečja (za višje plače statističnih podatkov ni na voljo). Progresivno obdavčitev s prispevki (torej celo višjo stopnjo za višje plače) ima samo Francija. Tam je ob povprečnih 37 odstotkih, višja plača obdavčena 40 %, nižja pa 35 %. Na drugi strani pa ima v teh okvirih plačnih razredov samo pet držav pri višjih dohodkih nižjo stopnjo (nominalno so prispevki sicer višji, a v odstotkih nižji). Koliko nižja je obremenitev, prikazuje na grafu moder romb. Tu izstopa Nizozemska, ki ima edina od prikazanih držav pri nižjih plačah celo višjo stopnjo (znesek plačila prispevkov v evrih je skoraj enak ne glede na višino plače). V tem delu torej Slovenija tudi ne odstopa od nekih evropskih povprečij, je pa seveda res, da obravnavamo samo plače do 167 % povprečja – odstopanja pa imamo pri bistveno višjih plačah.

V drugem grafu pa je še prikaz dohodninskih stopenj. Tu je odstotek opredeljen nekoliko drugače in sicer kot odstotek od davčne osnove, torej bruto plače, zmanjšane za plačilo prispevkov. Tu so razlike med državami kar nekaj večje. Najvišja je na Danskem, a tam ni prispevkov in dohodnina zajema tudi te. Pri večini pa se dohodnina na povprečno plačo giblje med 14 % in 24 % in tu smo v Sloveniji kar med najnižjimi. Pri dohodnini bi torej res težko zaključili, da je davčna (dohodninska) obremenitev plač v Sloveniji visoka.

 

Zanimive so tudi razlike med obdavčitvijo spodnje in zgornje plače, kjer ima tudi večina držav večje razlike. Največjo progresijo ima Nizozemska (a kot smo videli, degresivne stopnje pri prispevkih), Madžari pa lestvice sploh nimajo in uporabljajo enotno davčno stopnjo.

Vsi navedeni podatki torej kažejo, da so obdavčitve plač do 167 % povprečne plače v Sloveniji približno na nivoju evropskega povprečja ali celo malo pod njim. Prikazani  podatki so popolnoma verodostojni in vsakodnevno navajanje teze o skoraj najvišji obdavčitvi plač v EU so preprosto ponavljanje slišanega brez preverjanja. Z višjo obdavčitvijo odstopamo le pri najvišjih plačah za nekaj tisoč posameznikov – a mednje ne spadajo inženirji in strokovnjaki, ki naj bi bežali v tujino, temveč predvsem najbolje plačan menedžerski krog in še kakšni posamezni poklici (odvetniki, zdravniki). >

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *