Predlog davčne reforme – korak v pravo smer, a premalo domišljen

Predlog Ministrstva za finance glede sprememb dohodnine

Ključni del predlog MF je pri popravku dohodninske lestvice s katero “naj bi najbolj izboljšali položaj v tretjem dohodninskem razredu, najproduktivnejšem davčnem razredu”. Zato so popravili dohodninsko stopnjo v drugem in tretjem razredu, hkrati pa tudi meje vseh dohodninskih razredov.

Pri teh popravkih se rado pozablja, da ima popravek npr. drugega razreda enak vpliv na vse razrede, ki sledijo in ne samo na zaposlene v tem razredu. Če z znižanjem davčne stopnje v drugem razredu (ta se nanaša na bruto plače med 1.300 in 2.500 evri mesečno) posameznik dobi 15 evrov višjo neto plačo, je enakega povečanja deležen tudi tisti z najvišjo plačo. Predlog znižanja davčne stopnje za 2 odstotni točki za tretji dohodninski razred, pa bo nekomu z 2.600 evri bruto plače zvišal neto plačo za 17 evrov, drugemu s 5.500 bruto (tudi v tretjem dohodninskem razredu) pa za 56 evrov in za enak znesek tudi vsem z višjo plačo. Dodatni učinek pa imajo še spremembe dohodninskih razredov in v spodnji sliki je prikaz, koliko bodo predlagane spremembe lestvice zvišale neto mesečni prejemek ljudi glede na višino bruto plače (spodaj v sliki je tudi podatek o neto plači).

Slika 1: Predlog dohodninske reforme MF

Davcna reforma 2019-1

Zaposleni s plačo do 1.160 evrov bruto bodo zaradi sprememb dobili mesečno 2,6 evra več (modra črta v sliki, rdeča pa kaže odstotek povečanja, torej 0,4 %), zaposleni s plačo do nekje 2.500 evrov bruto pa do 20 evrov več (oz. 1,1 %). Bistvene pa bodo zaradi omenjenih učinkov lestvice, spremembe pri višjih plačah. Nekdo s 5.000 bruto bo dobil 80 evrov ali 3 % več, najvišje neto plače pa bodo po predlaganih popravkih celo za 180 evrov višje. Najvišje plače torej ne bodo deležne največjega popravka v evrih, temveč tudi v odstotkih (!).

Omenim naj še, da tudi dvig splošne olajšave pomeni povečanje plač vsem zaposlenim, celo največ tistim z najvišjo plačo. Ker se zaradi povečanja olajšave (za 17 evrov mesečno) “izognejo” plačilu dohodnine po najvišji, 50-odstotni stopnji, dobijo 8 evrov višji prejemek, tisti z nizko plačo, pa 2,6 evra (če pa uveljavljajo olajšavo za otroka, pa še tega povišanja ne bodo deležni, saj že danes ne plačajo nič dohodnine in je zato ne morejo še manj).

Ali so navedeni učinki spremembe dohodninske lestvice to, kar vlada želi doseči, ne bi ocenjeval – a dejstvo je, da v medijih in pojasnilih takšni učinki niso bili predstavljeni in ljudje jih najbrž tako tudi ne razumejo (da bo daleč največji učinek pri zaposlenih, ki zaslužijo preko 3.000  evrov bruto).

Menim, da bi se morali najprej dogovoriti in odkrito povedati, komu želimo dvigniti plače – vsem enak znesek (npr. 20 evrov), ali vsem enak odstotek (blizu 2 %) ali res predvsem “srednjemu” razredu več? Po tem dogovoru, je priprava ustreznih lestvic samo tehnični del. Na žalost se vedno nastopa z lestvicami in  s tem nekako zamegli pogled v dejanske spremembe glede na višino plače.

Alternativni predlogi

V naslednjih treh grafikonih so prikazane tri zgoraj omenjene variante z dodano lestvico, ki bi prinesla takšen rezultat.

V prvi sliki prikazujem varianto, da bi vsi dobili približno 20 evrov več, seveda je odstotek porasta plač (rdeča črta) potem z večanjem plače vse nižji. Skupen učinek takšne spremembe bi bil dobrih 200 milijonov evrov, lahko pa bi dali tudi nekaj evrov manj, kar bi pomenilo tudi manj izpada.

Slika 2: Alternativna varianta 1: Dvig neto plač vsem za 20€

Davcna reforma 2019-2

V drugi varianti pa bi denimo vsi dobili med 1,5 in 2 % večjo plačo, seveda pa bi to pomenilo 10 evrov za tiste z najnižjimi plačami in 50 evrov za najvišje (aktualni predlog MF sicer prinaša povečanje neto plač za 2,6 evrov za najnižje in 180 evrov za najvišje).

Slika 3: Alternativna varianta 2: Dvig neto plač vsem za 1,5% do 2 %

Davcna reforma 2019-3

Spodaj sledi še tretja verzija po kateri bi tisti v srednjem razredu dobili nekaj več v evrih (20 do 25 evrov) in 3 %, ostali pa okoli 15 evrov. Kot srednji razred so opredeljeni zaposleni, ki zaslužijo med 1.100 in 2.000 evrov bruto plače – to so tisti v četrtem do sedmem decilu distribucije plač oz. na sredini lestvice brez 30 % najmanj in 30 % najbolj plačanih.

Slika 4: Alternativna varianta 3: Diferencialni dvig neto plač

Davcna reforma 2019-4

Okrog te zadnje variante bi se morala vrteti razprava in iskanje ustrezne rešitve.

Regres in nagrada

Izvzem regresa iz plačila dohodnine ter dodaten dvig te oprostitve celo na 100 % povprečne plače, bo po moji oceni prinesel celo še večji izpad proračunskih prihodkov kot je predvideno (90 milijonov).

Tudi tu moramo namreč upoštevati, da je regres ob izplačilu resda obdavčen po povprečni dohodninski stopnji zavezanca, v letnem poračunu dohodnine pa bi to pomenilo zmanjšanje “zadnjega” dohodka, obdavčenega po najvišji stopnji. Nekdo s povprečno plačo plača v povprečju 20 % dohodnine od osnove, a njegova mejna stopnja je danes 27 % in izpad bo obračunan po tej, višji stopnji. Pa še nekaj – učinek dohodninske razbremenitve regresa v višini npr. 1.000 evrov bo za nekoga z minimalno plačo 160 evrov, za tistega z najvišjo pa 500 evrov (on pač danes plača 50 % tudi na regres, “minimalec” pa le 16 %).

Obdavčitev dobička (DPPO) in kapitalskih dohodkoV

Pri davku na dobiček MF predlaga postopno zvišanje splošne stopnje na 22 % ter postavitev spodnje meje na najmanj 5 %. Dobiček na kapitalske dohodke za fizične osebe pa naj bi se dvignil na 30 % iz današnjih 25 %.

V Sloveniji plačujemo danes zaradi olajšav v povprečju eno najnižjih stopenj davka na dobiček (efektivna stopnja je 13,6 %). V EU se efektivna stopnja večinoma giblje med 15 in 20 %, v ZDA pa so jo spustili na okoli 27 % (federalni je sicer 21 %, a so tu še davki zveznih držav). A v tem povprečju v Sloveniji ena četrtina podjetij dobička praktično ne plačuje, četrtina po stopnji med 5% in 15 %, polovica pa blizu ali po splošni stopnji 19 %. S tem se ustvarjajo velike razlike v obdavčitvi, ki sicer izhajajo iz razvojnih aktivnosti nekaterih družb, a vseeno. Mogoče bi morali vseeno razmišljati, da bi namesto dviganja splošne stopnje, raje povečali spodnjo mejo na npr. 10 %. V razmerah ko veliko držav davčne stopnje znižuje (Madžari predlani na 12 %), dvigovanje ob istočasnem dodatnem dvigu obdavčitve dividend, samo še širi razpon plačevanja davka na dobiček. Skupna obdavčitev kapitala bi se tako dvignila na 45 %, kar pa je relativno visoko.

Verjetno bi se težko kdo pritoževal, če bi moral plačevati minimalno vsaj 10 % davka na dobiček (glede na vse druge stopnje), dvigovanje preko 20 % pa je v trenutnem okolju bolj vprašljivo. >

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *