Ravs za premoženje Banke Slovenije

anka Slovenije oz. centralna banka Republike Slovenije je ena njenih ključnih institucij. Osnovna naloge Banke Slovenije (BS) je oblikovanje in vodenje denarne politike države, vključno z izdajanjem denarja. Ta naloga je bila zelo pomembna v času samostojne denarne valute, po prevzemu evra 1.1.2007 pa izvaja denarno politiko v okviru in sestavi Evropske centralne banke (ECB). Poleg te osnovne naloge, skrbi tudi za nadzor in delovanje bančnega sistema ter deluje kot  banka bank in države. Tako kot imamo vsi račune pri bankah, jih imajo (poslovne) banke in država pri centralni banki.

Seveda ni namen, da bi v tem tekstu predstavljal nek celovit vpogled v delovanje in vlogo Banke Slovenije v finančnem sistemu države in celotnega evro območja. Ker pa se v zadnjem času pojavlja veliko idej, kaj vse bi lahko naredili s premoženjem BS, v nadaljevanju nekaj ključnih podatkov iz bilance stanja BS za zadnjih 25 let. Bilančna vsota Banke Slovenije se je januarja namreč povzpela že na skoraj 17 milijard evrov (stanje 31.12.2018, vir Bilten BS). To je seveda zelo velik znesek glede na 40 milijard premoženja vseh bank, kar spodbuja razne ideje o delitvi tega premoženja.

Kot povedano, imajo v BS svoje račune, vloge in depozite vse banke s sedežem v Sloveniji ter država Slovenija. Poleg teh virov oz. obveznosti, ima banka še obveznosti iz naslova izdanih bankovcev ter lastni kapital (vložek države) in vse skupaj je tistih 17 milijard evrov premoženja banke. To premoženje potem BS nalaga v razne finančne naložbe, doma in v tujini. v  skladu s politiko ECB. Teh 17 milijard seveda ni njenih, lastnih. Lastniškega vložka države je okoli 1,7 milijarde evrov (letno poročilo za 2018 še ni na voljo), vse ostalo pa so obveznosti banke do vlagateljev, vključno z obveznostmi za izdane bankovce.

Poglejmo najprej izdajo denarja (bankovcev), kot eno osnovnih nalog Banke Slovenije. Država je BS pooblastila, da izdaja denar v njenem imenu v takšnem obsegu, da sledi temeljnemu cilju, to je stabilnosti cen. Dokler smo imeli svojo valuto, tolar, je bila to njena neposredna funkcija. Na zadnji dan pred prevzemom evra (31.12.2006) je bilo v obtoku za 638 milijonov evrov tolarskih bankovcev (pretežno v bankovcih po 5 in 10 tisoč tolarjev, oziroma 20 in 40 evrov).

Izdaja denarja je za državo v bistvu najeto posojilo države pri imetnikih izdanih bankovcev brez plačila obresti. Bankovec za sto evrov, ki ga imamo v denarnici je pravzaprav potrdilo države (pogodba), da smo državi “posodili” neko realno premoženje. In konec leta 2006 je imela Banka Slovenije “sposojenih” 638 milijonov evrov. Za ta znesek je izdala potrdila v obliki bankovcev, denar pa posodila državi ali pa ga npr. deponirala v tujini. Zaradi tega se izdani bankovci (denar) v bilanci centralne banke vodijo kot obveznosti do imetnikov gotovine, sredstva pa potem banka plasira glede na razmere in potrebe. Tistega leta je imela BS poleg 779 milijonov lastnih sredstev (kapitala in rezerv) še 4,2 milijarde drugih obveznosti (predvsem vlog bank), skoraj vseh 5,6 milijard tako zbranih sredstev pa je plasirala v tujini.

S prevzemom evra 1.1.2007 ter zamenjavo tolarja z evri pa se je situacija precej spremenila. Pred tem smo imeli seveda točno evidenco, koliko denarja (tolarjev) je bil dano v obtok, nato pa smo postali samo del celotnega evro-območja, kjer seveda gotovina prosto prehaja. V skladu s pravili in principi delovanja Evropske centralne banke, se zato vsaki članici po ključu določi, koliko izdane gotovine odpade nanjo. In konec leta 2007 je Banka Slovenije v svoje bilance zapisala, da imamo za kar 2,95 milijarde evrov izdanih bankovcev, torej dobri 2 milijardi več, kot smo imeli tolarjev. Seveda mora biti bilanca izravnana in razlika se je vodila kot “neto terjatve iz naslova razdelitve evro bankovcev znotraj Evrosistema”.

“Premoženje” Banke Slovenije se je torej povečalo tudi za ti dve in pol milijarde, čeprav je šlo za obračunsko kategorijo. Presenečajo pa dogajanja z bankovci v obtoku po letu 2012. Na spodnji sliki je z rdečo črto prikazan omenjeni skok obsega izdanih bankovcev z vstopom v evro območje. Z modro črto prikazan obseg bankovcev v obtoku, če odštejemo omenjene obračunske terjatve oz. dodatne obveznosti iz alokacije bankovcev po ključu. Vzporedno pa je na grafu prikazano tudi gibanje BDP Slovenije (sorazmerno gibanje, desna skala).

Ves čas samostojne valute, je znašal obseg izdanih bankovcev okoli 3 % v primerjavi z BDP. Nekoliko se je znižal le dve, tri leta pred uvedbo evra, ko so ljudje že postopno menjali gotovino v evre. Do pomembne spremembe pa je prišlo po letu 2012, ko naj bi se obseg izdanih bankovcev povečal kar za 5-krat ob npr. 27 % rasti BDP. V letnem poročilu BS kakih pojasnil te rasti ni, razen navedb, da se je pač povečal obseg izdanih bankovcev. Verjetno je to tudi v povezavi s politiko ECB (kvantitativno sproščanje oz. odkupi papirjev s strani ECB), čeprav so med državami prisotne precejšnje razlike. Konec lanskega leta je tako obseg izdane gotovine (po ključu ECB +/- dodatne obveznosti ali terjatve) v Sloveniji znašal že blizu 16 % BDP. Nemčija jo ima še več, skoraj 20 % BDP (8,4 % po ključu plus dodatna alokacija) Italija pa na primer 9 % BDP. Velika izjema pa je Avstrija, ki ima prav tako za 8 % BDP izdanih bankovcev po ključu, a skoraj toliko terjatev – vendar pa ima ustrezno več drugih obveznosti znotraj eurosistema, tako da je bilančna vsota avstrijske centralne banke relativno višja od slovenske.

BS1.png

Druga pomembna funkcija, ki jo je imela Banka Slovenije v času samostojne valute, so bile obvezne rezerve, ki so jih imele poslovne banke pri njej, BS pa je ta sredstva plasirala v tujino. Takšno gibanje se lepo vidi na spodnjem grafikonu bilance stanja Banke Slovenije za zadnjih 25 let. Pod črto so viri sredstev banke (kapital in obveznosti), nad črto pa so podatki, kam je ta sredstva banka plasirala. Z modro črto je prikazana bilančna vsota banke, stolpci pa prikazujejo odnos do posameznega sektorja. Torej, koliko je imela država, banke ali tujina vlog v BS in kam je BS ta zbrana sredstva vložila, prav tako po sektorjih. Pri tem so odnosi s tujino zaradi večje preglednosti prikazane v neto znesku. Naložbe BS v tujini so torej zmanjšane za vloge tujine v BS, zaradi česar je seštevek stolpcev nižji od skupne bilančne vsote.

BS2

Do prevzema evra so poslovne banke postopno krepile rezerve v BS (vijoličasti stolpec), BS pa je vsa ta sredstva skupaj sredstvi države, iz izdanih bankovcev in kapitala, plasirala v tujini. Teh sredstev je bilo zadnja leta pred prevzemom evra že za okoli 7 milijard evrov. S prevzemom evra, pa so banke rezerve plasirale neposredno v tujino (ECB), BS je ta sredstva vodila kot obveznost do evrosistema in nato ponovno kot plasma v tujino. Zaradi tega se je odnos z domačimi sektorji takrat precej zmanjšal. Bilančna vsota BS se je sicer povečala tudi za dodatno izdane bankovce, kot je opisano zgoraj, a je BS ta presežek vodila kot terjatev do ECB zaradi česar sem jo tudi izločil. S to izločitvijo ter zaradi pobotanja odnosov s tujino, se je prikazane neto terjatve in obveznosti precej nižje od uradne bilančne vsote BS.

Z nastopom krize leta 2008 pa so se razmerja pričela spreminjati. Do sanacije banke (2013) je tako BS precej sredstev vložila v domače banke. Po sanaciji in kapitalski okrepitvi državnih bank, pa so se pričele povečevati vloge (presežki) bank in tudi prosta likvidna sredstva države, ki jih proračun drži pri BS. Skupaj z močno povečanim obsegom izdanih bankovcev, so se viri BS od leta 2013 podvojili (od 7,5 na blizu 17 milijard evrov), kar pa BS vložila v nakup vrednostih papirjev države Slovenije.

Država in banke imajo pri BS svoje račune, na katerih držijo tekoča likvidna sredstva ter tudi kake tekoče presežke. Ti viri BS so konec lanskega leta znašali 7,1 milijarde evrov, dodatno pa ima BS še 1,9 milijarde lastnih sredstev (kapital in rezerve – podatek po Biltenu BS) in 7,2 milijarde obveznosti iz naslova izdanih bankovcev. Od skupaj tako seštetih 16,4 milijard evrov (brez virov iz tujine, ki jih zopet plasira v tujino), ima tako že skoraj polovico v državnih papirjih, razliko pa pretežno v tujini (nekaj sicer tudi v bankah).

Bilančna vsota BS je zadnja leta torej res močno porasla, a to zaradi močno povečanega obsega izdanih bankovcev ter tudi visokih presežkov bank in države. Ne gre za neko zavestno kopičenje sredstev po odločitvi BS, temveč BS samo sprejema presežke bank in države in jih poleg virov iz naslova izdanih bankovcev plasira v tujino ali vrednostne papirje države Slovenije (drugo je vprašanje, če je potrebno toliko likvidnih rezerv države). Celotno premoženje BS tako trenutno znaša 36 % BDP (33,5 % v 2017). Vseeno pa je ta znesek primerjalno s sosednjimi državami nižji. Bilančna vsota avstrijske centralne banke je leta 2017 znašala 39 %, nemške in italijanske pa prek 50 % BDP. Tudi po deležu kapitala ne odstopamo, saj ga ima BS 11 % bilančne vsote, v omenjenih državah pa se giblje med 8 in 14 %.

Obseg sredstev, ki jih upravlja Banka Slovenije se je zadnja leta res močno povečal, a je še vedno relativno precej nižji kot v nekaterih primerjanih državah. Banke in država imajo pač večje presežke sredstev, ki so jih po zakonu dolžne držati v BS. So pa ta sredstva tudi dokaj volatilna, saj je država denimo januarja svoj vložek še povečala (na 4,8 milijarde), a ga februarja znižala za več kot polovico. Do največjih sprememb pa je prišlo pri izdaji bankovcev v obtoku. Kot povedano, naj bi se ti zadnja leta povečali kar za 5-krat. Znesek izdanih bankovcev v obtoku v Sloveniji znaša tako že 15,6 % BDP. Seveda pa je to dodatni vir sredstev BS in to ji omogoča, da v bistveno večji meri kreditira državo Slovenijo. Banka Slovenije financira danes tako že blizu četrtino celotnega javnega dolga države Slovenije, še pet let nazaj pa praktično nič. S povečanimi viri (ki izhajajo iz veljavne zakonodaje), Banka Slovenije torej pomemben del sredstev nalaga nazaj v državo, v vrednostne papirje Republike Slovenije.

Seveda ima Banka Slovenije tudi kar pomembno lastno premoženje, blizu 1,6 milijarde evrov kapitala in rezerv po stanju na dan 31.12.2017. Banka Slovenije seveda samostojno razpolaga z lastnim premoženjem, je neodvisna in organi banke niso vezani na sklepe ali navodila državnih organov (določila Zakona o Banki Slovenije). Vseeno pa tudi velja, da je Banka Slovenije v izključni državni lasti in da je ta kapital last države v širšem smislu. Zato BS presežke prihodkov namenja v državni proračun in v zadnjih 20 letih je bilo tega za skupaj 430 milijonov evrov. Vzporedno pa je tudi BS pomembno okrepila svoj kapital, za 1,3 milijarde v istem obdobju. Če je nujno, da vse to drži v rezervah, pa bi težko ocenjeval. V vsakem primeru pa bi morala biti uporaba teh rezerv predmet dogovora med ministrom za finance in guvernerjem v smislu iskanja najbolj optimalnih rešitev za državo. Kot rečeno, gre le za premoženje države in državljanov v širšem smislu in ne za last ene ali druge institucije. >

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *