Regres tudi za manj plačane

red časom sem v dveh člankih ocenjeval učinke, ki jih bo prinesla davčna razbremenitev regresa. Osnovna ugotovitev je bila, da bo ukinitev plačila dohodnine na regres do 100 % povprečne plače (torej za izplačilo regresa do okoli 1.700 evrov) prinesla največje koristi oz. učinke bolje plačanim zaposlenim. Ti namreč danes plačujejo dohodnino po mejni stopnji 34, 39 ali celo 50 % in s tem ko bodo oproščeni tega plačila, bo seveda njihov letni prejemek ustrezno višji. Ob predpostavki npr. 1.000 evrov regresa, bodo najbolje plačani prejeli kar 500 evrov več, zaposleni z minimalno plačo pa le dodatnih 160 evrov. Ti pač danes plačajo samo 16 % dohodnine in če to plačilo dohodnine ukineš, potem je učinek lahko samo teh 160 evrov.

Takšni učinki vpliva davčne razbremenitve regresa so sicer povzročili nekaj slabe volje in celo predlogov za drugačno davčno obravnavo bolje plačanih posameznikov. A nekdo z bruto mesečno plačo v višini npr. 11 tisoč evrov plača danes letno kar 40 tisoč evrov dohodnine in če jo bo po novem 39.500 evrov, najbrž ni tako narobe – glede na to, da nekdo z minimalno plačo danes vplača v celem letu le 400 evrov dohodnine. Zaradi teh razlogov tudi niso bile sprejete kake drugačne rešitve, ki bi poleg ostalega tudi močno zapletle zakonodajo in način izračuna.

Vendar pa je končno besedilo zakona prineslo še nekatere dodatne učinke. Glede na zakonske določbe ima davčna razbremenitev regresa (do 100 % povprečne plače) močnejši vpliv tudi na segment nižjih plač. Poleg tega, da je regres izločen iz davčne osnove, je bil izločen tudi iz skupnih dohodkov, ki so osnova za določitev dodatne splošne olajšave. Tako se nekomu s tisoč evri bruto mesečne plače, po novem znižajo tudi skupni letni prihodki za znesek regresa (na primer 1.000 evrov). In upoštevanje tega nižjega prihodka prinese 1.500 evrov več splošne olajšave in 240 evrov manjše plačilo dohodnine na leto. Prejemniki nižjih plač (do 1.100 evrov mesečno) so tako poleg neplačevanja dohodnine na regres, upravičeni tudi do višje splošne olajšave in s tem dodatnega znižanja dohodnine.

V spodnjem grafikonu je prikaz skupnega učinka znižanja dohodnine zaradi spremembe zakona o dohodnini, ki je odpravil obdavčevanje regresa do višine povprečne slovenske plače (do 1.714 evrov). V izračunu je upoštevan učinek v primeru izplačila regresa v višini 1.000 evrov in sicer glede na bruto plačo posameznika. Približno dobra polovica prejemnikov regresa se uvršča v drugih dohodninski razred (točni podatki javno niso na voljo) in ti bodo po novem prejeli 270 evrov več na račun neplačila dohodnine. Kakih 80 tisoč zaposlenih se uvršča v višje razrede (z bruto plačo nad 2.500 evrov mesečno) in pri njih bo učinek 340, 390 ali za najbolje plačane (2.500 ljudi), tudi 500 evrov.

Regres1

Potem pa imamo zaposlene, ki zaslužijo do 1.200 evrov in oni bi načeloma prejeli 160 evrov več. Ker pa se izplačan regres do višine povprečne plače ne bo upošteval med prihodke, bodo ti zaposleni upravičeni tudi do višje splošne olajšave in končni letni učinek razbremenitve regresa bo višji. Za nižje plače je ta učinek podrobneje prikazan v drugem grafu. Zaposleni z mesečno bruto plačo med 950 do 1.050 evrov bodo prejeli kar blizu 400 evrov več, nekaj manj razlike pa bo pri najmanj plačanih in tistih vmes.

Regres2

To so izračuni na letnem nivoju, ki so edino relevantni. Pri posameznem izplačilu se prejemnik sicer lahko odloči, da uveljavi večjo ali manjšo olajšavo, a vse se konec leta poračuna. Zaradi osebnih percepcij nekateri raje plačujejo med letom več, da potem dobijo na koncu vračilo. Drugim pa ustrezajo večji prejemki med letom, tudi če morajo na koncu nekaj vrniti.

Davčna razbremenitev regresa bo torej tudi manj plačanim zaposlenim prinesla kar nekaj več in razlike v nominalnih zneskih med različno plačanimi zaposlenimi niso tako velike. Seveda je to hipotetični izračun ob upoštevanju 1.000 evrov regresa po dosedanji in novi verziji obdavčitve. Verjetno pa bo višji neobdavčen regres spodbudil marsikatero podjetje in podjetnike, da bodo izplačali nekaj več regresa. Mogoče tudi na račun kakega povečanja plač, ker je davčno pač mnogo bolj ugoden. Seveda pa prav velikega prostora pri tem ni, ker delodajalce zavezujejo sklenjene pogodbe o zaposlitvi ter kolektivne pogodbe (razen pri manjših in samostojnih podjetnikih, kjer je fleksibilnost izplačil večja). Zanimivo bo zato spremljati podatke, kakšna bodo letošnja izplačila regresa glede na prakso preteklih let.

Na osnovi tega se bo tudi lažje ocenilo javno-finančne učinke uvedenih davčnih sprememb (vpliv izpada dohodnine na proračun). Že na osnovi dosedanjih izplačil regresa sem ocenjeval, da bo izpad precej večji (150 milijonov evrov), kot ga je predvidelo finančno ministrstvo. Pričakovana višja izplačila regresa sicer ne bodo pomenila izpad dohodnine, ker jih drugače ne bi bilo – razen v kolikor ne bodo pomenila zmanjšanje rednih izplačil (ta učinek bo zelo težko oceniti). Bo pa imel na javne finance dodatni učinek zgoraj opisan vpliv na višino davčne olajšave. Do sedaj je prejemalo regres 700 tisoč ljudi, v povprečju preko 900 evrov. Če upoštevamo neko povprečno ugodnost iz naslova oprostitve plačila dohodnine v višini 250 evrov, bo to pomeni kar 180 milijonov evrov izpada za javne finance. Ministrstvo ocenjuje izpad samo na 92 milijonov evrov ali 130 evrov na prejemnika. Zanimiva razlika, ki je seveda ne bo nihče pojasnil.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *