Koliko subvencij dobi Revoz in koliko prispeva k BDP in zaposlenosti

V teh dneh smo poslušali vznesene besede o novi investiciji v Revozu, o širitvi poslovanja in novih delovnih mestih ter tudi o državni pomoči takšnim naložbam. Če bi brskali po starih novicah, je bilo takšnih otvoritev nove proizvodnje in obiskov najvišjih predstavnikov države v preteklih dveh desetletjih v Revozu že kar nekaj. In ob vseh finančnih subvencijah do sedaj bi moral imeti Revoz danes precej več zaposlenih kot nekdaj. A glej – ko pogledamo podatke o poslovanju, je bilo število zaposlenih v lanskem letu celo nekoliko nižje kot pred desetimi leti.

Vsekakor je razveseljivo, da Revoz (Renault) ohranja proizvodni obrat tudi v Sloveniji, da zaposluje in daje delo tudi lokalnim dobaviteljem. Najbrž je tudi prav, da takšno poslovanje slovenska država podpira (t.j. finančno spodbuja), čeprav je to v neskladju s tržno logiko in pravili lojalne konkurence. Morda bi se družba brez te podpore iz Slovenije celo umaknila. Vseeno pa verjetno to dolgoletno finančno subvencijo nekoliko z zavistjo gleda veliko drugih naložbenikov v Sloveniji (domačih in tujih), ki svojo proizvodnjo dejansko širijo ter povečujejo število zaposlenih in to brez državnih subvencij. Poslovno okolje v naši državi pač ocenjujejo kot zanimivo in to je tudi osnovni razlog za ohranjanje in rast poslovanja v Sloveniji. Če pa uspejo od države pridobiti še kake dodatne ugodnosti, pa toliko bolje.

Glede na razpoložljive podatke je namreč družba Revoz že dolga leta eden večjih koristnikov državne pomoči za namene širitve proizvodne dejavnosti in zato poglejmo nekaj podatkov o tej družbi. V sliki je prikazano  poslovanje Revoza za zadnjih petnajst let. Obseg prihodkov se je vsa leta gibal okoli milijarde evrov, odskočili pa so zadnji dve leti, ko prihodki presegajo milijardo in pol evrov. S tem so se tudi uvrstili na prvo mesto slovenskih izvoznikov z 1,75 milijarde izvoza v lanskem letu.

Dosežek je nedvomno pohvalen, a zavedati se je potrebno, da je delež dodane vrednosti v prihodkih Revoza upadel na le 11 odstotkov. Na žalost ni na voljo javno dostopnih podatkov o obsegu uvoza po podjetjih, a Revoz se brez dileme uvršča tudi na prvo mesto med uvozniki. S precejšnjo verjetnostjo lahko zapišemo, da pretežni del njihovih materialnih stroškov (1,55 milijarde evrov) predstavljajo sestavni deli iz tujine.

Zadnji dve leti v Revozu najbrž sestavljajo vrednostno precej dražje avtomobile in temu ustrezno so povečali obseg prihodkov (izvoza), a tudi stroškov (uvoza). Glede na gibanje števila zaposlenih pa so ob tem najbrž tudi povečali število sestavljenih avtomobilov. Po desetletju zniževanja zaposlenosti, so v letih 2017 in 2018 število zaposlenih povečali iz 2.000 na 2.700. To prikazujejo podatki o neposredno zaposlenih v družbi, ob tem pa družba zaposluje tudi preko agencijskih pogodb. V letnem poročilu 2017 lahko preberemo, da so preko pogodb o posredovanju delovne sile zaposlovali še 930 ljudi, kar seveda precej spreminja sliko družbe (v preteklih letih podatkov o pogodbeno zaposlenih niso navajali). Ker letno poročilo za 2018 še ni na voljo, je enako dodatno število zaposlenih upoštevano tudi v tem letu.

Revoz-1

So pa pri Revozu zanimivi še nekateri drugi podatki, ki sicer kažejo na pomen družbe, na drugi strani pa tudi na ugodnosti, ki jih ta družba uživa v Sloveniji. Podatke sem primerjal z eno najbolj hitro rastočih domačih družb, ki se je v zadnjih letih uvrstila med 10 največjih po obsegu dodane vrednosti. V mislih imam družbo LTH Castings, Ulitki d.o.o. s sedežem v Škofji Loki v lasti 13 domačih fizičnih oseb. Družba prav tako deluje v avtomobilski panogi, le da na področju ulitkov. V spodnji tabeli je navedenih nekaj ključnih podatkov za obe družbi in sicer za Revoz d.d., nato za Revoz z upoštevanjem dodatnih 930 zaposlenih, ki delajo v družbi preko zaposlovalnih agencij ter za matično družbo LTH Castings. Ta družba ima sicer obrate tudi na Hrvaškem in v Makedoniji, kjer za zaposluje dodatnih 1.200 ljudi (skupaj 3.000), vendar spremljamo učinke v Sloveniji, zato tega dela poslovanja ne vključujemo.

Revoz-2.png

Najprej obseg dodane vrednosti, ki po vsebini pomeni isto kot BDP na nivoju države. Revoz k BDP Slovenije torej prispeva okoli 200 mio evrov (0,5 %), Castings približno pol tega. Vendar BDP poleg plač in dobičkov zajema tudi amortizacijo, ki pomeni pravzaprav potrošnjo fiksnih (osnovnih) sredstev in dejansko ne gre za ustvarjanje nove vrednosti. Proizvodnja v Revozu zahteva zelo veliko vlaganj v opremo, se pa ta potrošnja za razliko od potrošnje materiala po definiciji vključuje v izračun dodane vrednosti oz. BDP (čeprav je večina te opreme prišla iz tujine). Če pogledamo “pravo” dodano vrednost, torej tisto, ki je namenjena delitvi, pa prispevek Revoza že ni veliko večji od prispevka družbe Castings. K razpoložljivemu dohodku Slovenije prispevata obe družbi dokaj podoben znesek (Revoz 130, Castings pa 100 mio evrov).

V drugem delu podatkov je prikazana primerjava dodane vrednosti na zaposlenega, kjer Revoz sicer dosega 73 tisoč evrov, a upoštevaje še pogodbeno zaposlene, se dodana vrednost zniža na 60 tisoč. Zaposlovanje preko agencij lahko umetno poveča podatek o dodani vrednosti na zaposlenega, kar zahteva pozornost pri podjetjih, kjer se to koristi v pomembnejšem obsegu. V družbi Castings tovrstnih zaposlenih v 2018 ni bilo in njihova dodana vrednost na zaposlenega je torej dejansko višja od produktivnosti Revoza. Po odbitku obračunane amortizacije, pa je uspešnost poslovanja Castingsa sploh boljša (53 tisoč evrov glede na 35 tisoč evrov v Revozu). Bolje nagrajujejo zaposlene (za četrtino višji prejemki) in tudi prikazani dobički so višji.

Še bolj zanimiv pa je tretji sklop podatkov, kjer so seštete nekatere bilančne kategorije, skupaj za zadnjih sedem let (od leta 2012). Zaposleni v Revozu (brez pogodbenih delavcev) so tako v sedmih letih prejeli skupaj 257 milijonov evrov vseh neto prejemkov, plačano pa je bilo tudi 138 milijonov prispevkov in davkov na plače. Zneski v Castingsu so seveda nižji, ker je bilo podjetje pred sedmimi leti še več kot pol manjše.

Drugačna pa so gibanja pri dobičku, kjer pa so gibanja obratna. Družba Castings ga je namreč ustvarila za polovico več kot Revoz in od tega plačala tudi 16 milijonov davka. Zaradi visokih naložb tudi ta družba koristi investicijske olajšave, a vseeno so plačali davek po povprečni stopnji 9 %. Na drugi strani pa je Revoz eden največjih koristnikov ugodnosti iz naslova davčnih olajšav in v zadnjih letih niso na 125 milijonov evrov (že tako nizko prikazanega) celotnega dobička plačali niti evra davka. Pred uvedbo možnosti visokih olajšav v letu 2012 so ga plačali 32 milijonov (povprečna stopnja 2002-2011 je bila 14 %), kasneje pa nič več. To pomeni še dodatno, posredno subvencijo države Revozu.

Na koncu tabele pa sta še dva podatka. V zadnjih sedmih letih je Revoz od države prejel okoli 40 milijonov raznih subvencij ali pomoči, od leta 2007 pa blizu 80 milijonov (brez zadnjih 6 milijonov, ki so podpora aktualni naložbi). V istem obdobju zadnjih sedmih let pa so iz Revoza lastnikom izplačali 173 milijona evrov dividend.

Navajanje teh podatkov bo seveda marsikdo hitro razumel kot postavljanje tujih naložbenikov v slabo luč. A naj ponovim, da je za Slovenijo zelo pomembno, da imamo tudi take družbe, da veliko prispevajo k blaginji države in državljanov in prav je tudi, da jih podpiramo. To pa ne pomeni, da ne bi smeli prikazati podatkov, ki so lepo predstavljeni v njihovih letnih poročilih. Prav tako pa se moramo pogovarjati tudi o tem, do kje je neka podpora potrebna in smiselna – ter tudi poštena do drugih naložbenikov (domačih in tujih), ki se v ugodnih gospodarskih razmerah širijo, vlagajo in zaposlujejo in to brez kake posebne dodatne državne pomoči. Veseli so že, če naletijo na čim manj ovir in posluh za svoje načrte. Res pa je, da se nekateri bolje znajdejo in poiščejo vse priložnosti – tako tuji kot domači, tako veliki kot majhni.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *