Je res samo globalizacija kriva za zmanjšanje zaposlenosti v industriji?

Nedolgo nazaj smo lahko na blogu JP Damijana brali članek o izgubljanju delovnih mest v industriji ZDA na račun globalizacije oz. prenosa delovnih mest v države s cenejšo delovno silo. Načeloma naj bi bilo to slabo za Ameriko, čeprav smo lahko v drugem članku brali o širših vidikih posledic globalizacije. Globalizacija je namreč prinesla tudi veliko pozitivnih učinkov, predvsem za revnejši del planeta, kar je ponazorjeno z znano “slonovo” krivuljo (po Milanoviću). Relativno najslabše naj bi jo odnesel srednji razred razvitega sveta, ki čuti posledice prenosa delovnih mest ter tudi konkuriranja s strani slabše plačanih. To naj bi bil tudi razlog Trumpovega pritiska in trgovinske vojne s Kitajsko, s katero naj bi omejil prodor izdelkov tuje cenene delovne sile in uničevanje domačega gospodarstva. S širšimi vidiki in posledicami globalizacije se seveda lahko strinjamo, lahko pa k zapisanemu dodamo še nekaj pogledov.

V razvitejših državah, predvsem v ZDA, v zadnjih desetletjih srednji razred resnično ni bil deležen učinkov gospodarske rasti. Pretežni del povečanega dohodka je pristal v rokah ozkega kroga najbolje plačanih in že tako premožnejših ljudi. A takšni trendi niso nujno predvsem posledica globalizacije in prenosa proizvodnih delovnih mest v tujino. Ne glede na prenos proizvodnje, so razvite države še vedno beležile gospodarsko rast. Seveda nižjo, a ta je posledica tudi višjega izhodišča. Z drugačno distribucijo dohodka, ponovno uvedbo progresivnejše obdavčitve, kot je veljala v prvih povojnih desetletjih in večjo vlogo države na področju regulacije in sociale, bi namreč lahko tudi srednji razred užival učinke omenjene gospodarske rasti.

Poudariti želim, da relativno poslabšanje ekonomskega položaja srednjega razreda ni toliko posledica globalizacije, temveč bolj neustrezne distribucije dohodka v razvitih državah. A po starih receptih je seveda najlažje kriviti zunanjega sovražnika, v tem primeru Kitajsko. Kot je prikazano v še enem članku, Apple pri izdelavi Iphona pusti na Kitajskem samo 1 % končne prodajne cene, ostalo so zaslužki drugih. Bi bilo za Američane res bolje, če bi imeli z lastno proizvodnjo npr. 30 ali 50 dolarjev več stroškov (in manj zaslužka pri Applu) ali pa višjo končno ceno?

Ključen poudarek v prvem citiranem članku (gre za povzetek raziskave Boehm, Flaaen & Pandalai-Nayar (2019)) je prikazoval padanje števila zaposlenih v industriji, kar je povezal s sočasnim večanjem neposrednih investicij ZDA v tujini. Zajel je obdobje 1995 – 2011, ko se je število zaposlenih v industriji znižalo za več kot 6 milijonov. Podatki o gibanju števila zaposlenih so prikazani tudi v spodnji sliki [1]. Na njej je zajeto daljše obdobje (štirideset let), medtem ko omenjeni članek za prikaz vzame samo obdobje, označeno z rdečim kvadratom.

Seveda ni nobenega dvoma, da prenašanje proizvodnje (investiranje) multinacionalk v države s cenejšo delovno silo, zmanjšuje zaposlenost v domači industriji. Vseeno pa je potrebno poudariti, da se z novimi tehnologijami in dviganjem produktivnosti v industriji dolgoročno objektivno zmanjšuje delež zaposlenosti v tem sektorju (podobno kot je veljalo za kmetijski pred stoletjem) ter povečuje delež v storitvenih dejavnostih. To je lepo razvidno iz druge slike, ki prikazuje spremembe za zadnjih štiridesetih let. Upadanje zaposlenosti v industriji je torej rezultat tako rasti produktivnosti kot prenašanja proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Predvsem pa je potrebno upoštevati, da je imela desetimi leti močan dodatni vpliv še gospodarska kriza.

V tej drugi sliki so torej prikazani dolgoročni trendi deleža zaposlenih, v prvi pa je prikaz gibanja konkretnega števila zaposlenih v primerjavi z letom 2001, ki so ga avtorji upoštevali kot osnovo. Takrat je namreč v WTO vstopila Kitajska, kar je bil nedvomno pomemben mejnik v svetovnih trgovinskih odnosih. Po letu 2001 je skupno število zaposlenih v industriji ZDA tako upadlo za 3 milijone, po zadnji krizi pa celo za skoraj 7 milijonov (skoraj četrtina). A vzporedno je potrebno najprej pogledati, da se je istočasno zaposlenost v storitvenem sektorju povečala za 9 milijonov in v veliki meri nadomestila izpad industrijskih delavcev.

Predvsem pa je bil močan upad 2007-2010 v veliki meri nedvomno posledica krize. Po letu 2011 beležimo namreč porast tudi v industriji in lansko število je bilo v ZDA “le” še 3 milijone manj industrijskih delavcev v primerjavi z izhodiščnim letom 2001. Ob tem pa se je storitvenem sektorju zaposlilo dodatnih 22 milijonov. Podobne trende beleži tudi Evropska Unija, pravzaprav še bolj drastične, čeprav zato ni začela kake trgovinske vojne s Kitajsko (seveda pa imamo precej manjši trgovinski primanjkljaj). Lanska zaposlenost v industriji EU je bila še vedno 5,6 mio nižja glede na 2001 (v ZDA so krizo bolje nadomestili), v storitvah pa je kar 28 milijonov več zaposlenih.

Še enkrat pa bi izpostavil izbiro obdobja omenjene raziskave. Avtorji so namreč upoštevali samo čas do leta 2011 (rdeči kvadrat), torej preden je prišlo do obrata v zaposlovanju. Mogoče res niso imeli na voljo podatkov multinacionalk (v analizi so spremljali samo gibanje pri večjih podjetjih, kjer pa so bili rezultati podobni), a vseeno ne moremo mimo dejstva, da bi precej težje oblikovali zaključke upoštevaje porast zaposlovanja v zadnjih letih. To vseeno daje nekaj slabega občutka o korektnosti prikaza oz. o načrtni izbiri obdobja, ki potrjuje izhodiščno tezo avtorjev.

Pri nadomeščanju proizvodnih delovnih mest z delovnimi mesti v storitveni dejavnosti, pa je pomembno navesti še nekaj dejstev. Damijan namreč izpostavlja ameriško študijo (BLS, 2001) v kateri ugotavljajo, da so nova delovna mest v storitvenem sektorju pogosto slabše plačana ter tudi manj zanesljiva. To je nedvomno rezultat globalizacijskih gibanj, pa vendar tudi rezultat ameriških trendov bogatenja ožjega kroga ljudi. Verjetno bi bil prisoten podoben pritisk na prejemke v industriji, tudi če bi teh delovnih mest ostalo več in to se potem odraža v povečanih razlikah med srednjim in najvišjim razredom v ZDA.

In kakšna so tovrstna gibanja v Sloveniji, ki seveda prav tako čuti posledice globalizacije? V zadnji sliki so podatki o spremembi števila zaposlenih v Sloveniji, prav tako glede na leto 2001. Tudi pri nas je prisoten upad števila industrijskih delavcev, a v pretežni meri bi ga lahko pripisali gospodarski krizi po letu 2008, saj je bilo s ponovno gospodarsko rastjo v zadnjih letih v veliki meri nadomeščeno. Seveda pa je celotno povečanje delovnih mest prav tako ustvarjeno v storitvenem sektorju (130 tisoč več zaposlenih od 64 tisoč povečanja skupnega števila zaposlenih; razlika je 40 tisoč manj zaposlenih v kmetijstvu). V sliki je dodan še prikaz gibanja vseh delovno aktivnih ljudi ter od tega zaposlenih (vse kot sprememba od leta 2001, enako kot zgornje slike).

Seveda ni dvoma, da je šivilja iz Mure zaradi globalizacije izgubila delovno mesto, saj njeno delo mnogo ceneje opravljajo na Kitajskem ali v Vietnamu. A če lahko danes ista delavka dobi delo v gostinstvu, so takšni učinki globalizacije za Slovenijo vseeno bolj ugodni. Ali če lahko dela na primer v Arcontu, Elradu ali Carthagu (proizvodnja avtodomov), kjer uspejo danes dosegati dva ali trikrat višjo dodano vrednost na zaposlenega kot bi jo s šivanjem oblek. Tudi o slabših pogojih zaposlovanja v storitvenem sektorju bi v Sloveniji težko govorili, saj je povprečna plača v obeh dejavnostih podobna – seveda to velja za povprečja, v posameznih podjetjih in ožjih dejavnostih so razmere lahko zelo različne.

Vse večja globalizacija ima torej tako pozitivne kot negativne učinke. Eden izmed najbolj izrazitih je nedvomno zmanjševanje proizvodnih delovnih mest, katera se selijo v države s cenejšo delovno silo. A z ustreznimi politikami bi lahko te trende tudi razvite države obračale v svojo korist. Na žalost pa se potem za lastne slabosti v vodenju ekonomske in socialne politike najraje išče zunanje sovražnike.

_________ [1] Vsi navedeni podatki in na njih pripravljene slike temeljijo na podatkih OECD (OECD Statistics) o zaposlenosti po sektorjih (vključno za Slovenijo zaradi istovrstnosti pregleda).

>

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *