Ali v Sloveniji res zaostajamo z rastjo BDP?

Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam, še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti posamezne države. Prikazuje nivo življenjskega standarda državljanov, torej blagostanja – seveda samo v ekonomskem smislu. Na zadovoljstvo in srečo ljudi vplivajo še drugi dejavniki, ki jih sicer pogosto zasledimo v raznih preglednicah in razvrstitvah držav, a se bolj redko uporabljajo. Podatek o gospodarski rasti države (realnem povečanju BDP) je pač najpogosteje citiran podatek. Metodologija izračuna je danes dokaj natančno določena in tudi enotna za vse države, kar nekdaj ni bilo. Kljub temu pa imamo na voljo izračune tudi za sto ali dvesto let nazaj in za marsikoga je zanimiv tudi pogled v preteklost (kljub objektivnim omejitvam teh številk – a Piketty je posegel tudi dva tisoč let nazaj).

Poleg pogleda za nazaj, pa so aktualna predvsem tekoča gibanja, ki so bila tudi osnova za naslov članka. Skozi daljše obdobje sem želel oceniti, ali je bila naša gospodarska rast relativno primerljiva z drugimi državami, ali smo v razvoju “zaspali” in so nas druge države prehitele.  

Ker gre za nekaj obsežnejši tekst, sem ga razdelil v tri dele. V prvem tako predstavljam nekaj vidikov izračuna in prikazovanja BDP, ki se pri vsakodnevni uporabi običajno zanemarijo, čeprav imajo lahko velik pomen. Nato bi posegel nekaj bolj v zgodovino za oceno dolgoročnih gibanj, v tretjem delu pa prikazujem aktualna gibanja v Sloveniji, seveda v primerjavi z drugimi državami. Tematika je sicer zelo široka in zato nek takšen prikaz nikoli ne poda celovitega pogleda. Zato izpostavljam predvsem določene manj običajne podatke in vidike, ki so za bralce lahko zanimivi.

Prikazovanje BDP

Na začetku se mi zdi potrebno omeniti nekaj značilnosti podatkov o gibanju in nivoju BDP. Večina mednarodnih institucij (Eurostat, OECD, IMF, WB) pripravlja statistične baze podatkov in te nudijo širok nabor prikazov, pri čemer se večkrat številke tudi razlikujejo. Zaradi tega pride pogosto do napačnih interpretacij. Istočasno pa ta širok nabor podatkov posamezniku omogoča, da izbere takšne, ki bolj potrjujejo njegovo tezo. Zato mogoče najprej nekaj o možnostih različnih prikazov.

Kot rečeno, je najpogosteje citiran podatek letna stopnja povečanja BDP, ki odraža gospodarsko rast (ali upad). Seveda je ta stopnja vedno navedena v realni vrednosti, torej z izločeno rastjo cen – a zanimivo, kako se tudi to pogosto zlorablja ali spregleda. Vemo, da je bila lanska gospodarska rast (realni porast BDP) v Sloveniji 4,1 %, a za določene primerjave je pomembna tudi nominalna sprememba BDP. Po tekočih cenah je namreč BDP lani porastel za 6,4 % in ko na primer spremljamo gibanje javnih financ ali plač, ki so vedno prikazane v nominalnih zneskih, je za primerjavo potrebno uporabljati to stopnjo rasti. Poznavalcem se to  pojasnilo najbrž zdi nepotrebno, a to teh zamenjav pogosto prihaja. GZS je na primer lani ob zahtevah za dvig plač, nominalno povečanje plač primerjala s podatkom o realni rasti BDP.

Pri primerjavah med državami pa imajo velik vpliv valutna gibanja ter še bolj nivo cen. Če primerjamo višino BDP na prebivalca posamezne države je zato za večino primerjav nujen preračun v kupno moč (“purchasing price power” oz. PPP), ki izloči vplive nivoja cen in tudi sprememb valute. V letu 2015 je slovenski  BDP v dolarjih padel iz 50 na 43 milijard dolarjev, seveda samo kot posledica krepitve dolarja, realno pa nam je porastel za 2,3 %. Nominalno je bil lani naš BDP na prebivalca le dobro polovico nemškega (22,2 tisoč evrov glede na nemških 40,8 tisoč), če pa ga primerjamo po kupni moči pa smo na nivoju 71 % nemškega, kar je seveda pomembno drugačna številka.

Oba zgornja podatka se sicer običajno dokaj točno navajata, zanimiva pa sta še dva vidika višine BDP, ki pa ju skoraj nikoli ne zasledimo. Eno je delež BDP za zaposlene, ki je za državljane bistveno bolj ključnega pomena kot celotni znesek BDP. V Evropi tu najbolj izstopa Irska. Vemo, da je Irska zaradi davčnih razlogov sedež velikih multinacionalk in njihovi rezultati se vključujejo v BDP, čeprav tega domače prebivalstvo večinoma ni deležno. Seveda imajo zaradi tega dodatne zaposlitve, dobički pa pripadajo tujim lastnikom. Njihov BDP na prebivalca je zaradi vključevanja teh dohodkov več kot polovico višji od nemškega (65,5 tisoč glede na 40,8 tisoč evrov v Nemčiji – 2018), a za zaposleni, prebivalci Irske dobijo od tega 19 tisoč, v Nemčiji pa 21 tisoč evrov.

V povprečju pa je sicer v zahodnih, razvitejših državah EU delež za zaposlene okoli 50 % BDP (razen Irske z 29 %, odstopa tudi Italija s 40 %), v novih članicah pa okoli 40 %. V teh državah je pač v večji meri prisoten tuji kapital, plače pa so nizke. BDP je sicer relativno višji, a BDP za državljane precej nižji. Po tem merilu se Slovenija uvršča med razvitejše države, saj se tudi pri nas delež BDP za zaposlene giblje okoli 50 %. Seveda je najpomembnejši in najbolj citiran skupni znesek BDP, a za določene analize, posebej za ocenjevanje življenjskega standarda ljudi, je znesek BDP za zaposlene na prebivalca mogoče celo pomembnejši.

Drugi vidik pa je potem še distribucija tega dohodka med ljudi. V Sloveniji je distribucija dohodka (in tudi premoženja) ena najbolj enakomernih na svetu, ZDA pa na primer nastopa bolj na drugem koncu lestvice (no, kakih 60 nerazvitih držav Afrike, Azije in Južne Amerike ima še večjo razslojenost). Po podatkih prejema v ZDA desetina prebivalcev blizu polovice vseh dohodkov (razlike v premoženju so še bistveno večje – okoli 70 % ga je v rokah zgornje desetine), v Sloveniji pa desetina ljudi z najvišjimi dohodki prejme kakih 22 % vsega dohodka. Ameriški BDP na prebivalca je tudi po kupni moči kar 60 % višji kot slovenski. Če pa izločimo desetino najbolje plačanih in pogledamo povprečni dohodek preostalih 90 % prebivalstva pa ugotovimo, da razlik praktično ni.  Povprečni BDP na prebivalca je tako za 90 odstotkov Američanov (brez najbolje plačanih) približno enak povprečju 90 odstotkov Slovencev in sicer okoli 26 tisoč evrov po enaki kupni moči.

Slednji podatek je sicer bolj računski, BDP je po vsebini le nekoliko drugačna kategorija kot samo dohodki posameznikov, a vseeno prikazuje, kako je lahko podatek o skupnem BDP zavajajoč. In da je pri primerjavah dobro imeti v mislih tudi distribucijo dohodkov, tako med delo in kapital kot tudi med ljudmi. Povprečni BDP je v Sloveniji sicer še vedno precej nižji od razvitejših držav, a po izločitvi najpremožnejših in najbolje plačanih, pa razlike niso več tako velike, če sploh so.

Kako pa se te različne interpretacije višine BDP odražajo v konkretnih številkah, pa več v II. in III. delu teksta o BDP.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *