Ali z rastjo BDP v Sloveniji zaostajamo (2)

Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam, še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti posamezne države, čeprav seveda samo v ekonomskem pogledu. Gre za zelo obširno tematiko, ki jo lahko obravnavamo z različnih vidikov. Ko sem želel nekoliko natančneje pogledati, kako je bilo z rastjo BDP Slovenije zadnjih 25 let, sem se odločil, da to gibanje predstavim v nekaj širšem kontekstu. Zato je nastal nekaj daljši članek, ki sem ga razdelil v tri dele in v prvem posvetil predvsem nekaj pozornosti dilemam glede prikazovanja oz. izračuna BDP.

V drugem delu teksta pa dajem nekaj zgodovinskega vpogleda v gibanje BDP. Seveda podatki izpred sto ali tudi več let nazaj za večino danes niso aktualni, a včasih se je le dobro malo zazreti tudi v zgodovino in poiskati kakšno primerjavo z današnjimi gibanji. V raznih bazah podatkov najdemo tudi gibanja v 19. stoletju, seveda samo za največje države. Že nekoliko bolj aktualne pa so seveda primerjave gibanj po koncu druge svetovne vojne in tudi to prikazujem v tem drugem delu članka. Gibanje BDP nekaterih držav v zgodovini

Gibanje BDP nekaterih držav v zgodovini

Na prvi sliki tako prikazujem podatke o rasti BDP za zadnjih skoraj 60 let. Med razvitimi državami je najvišjo rast beležila Japonska, a se je ta po letu 1990 močno upočasnila. Od največjih držav pa prednjačijo ZDA, če gledamo indekse po letu 1960. Če bi kot izhodišče vzeli leto 1950, je bila v evropskih državah zaradi nizke osnove po drugi svetovni vojni, skupna rast pravzaprav višja. Med hitrorastočimi izstopa Italija, a le do leta 2000. Od takrat stagnirajo in še danes niso ujeli nivoja iz leta 2000.

Na drugi strani eno najhitrejših rasti beležijo ZDA, a na grafu je dodan še podatek o rasti BDP na prebivalca, kjer pa je rast pomembno nižja. Ekonomija ZDA je res največja in najmočnejša v svetu, a ta rast je v veliki meri posledica rasti števila prebivalcev (priseljevanja) in to je tudi razlog hitre rasti. Prebivalstvo ZDA se je po drugi svetovni vojni več kot podvojilo, rast v drugih državah pa je bila le 20 do 50 odstotkov (tudi Slovencev je danes 42 % več kot leta 1950).

Na sliki je dodan tudi podatek za Slovenijo, kjer smo imeli hitro rast do leta 1980 (iz mnogo nižje osnove, seveda), nato pa je sledila stagnacija in razpad Jugoslavije. Po osamosvojitvi smo imeli ponovno hitrejšo rast od razvitih držav, a v času krize tudi bolj zanihali. Dodan pa je tudi podatek za Kitajsko, vendar ne z osnovo leta 1960, ker bi bili indeksi daleč najvišji. Prikazana je samo primerjava rasti za zadnjih 20 let (v teh letih jim je BDP porastel več kot Italijanoma ali Britancem v obdobju šestdesetih let).

Na drugi sliki pa je pogled še malo bolj v preteklost, od leta 1850. Večina prikazanih podatkov izhaja iz aktualnih statističnih podatkov EU in OECD, ki segajo najdlje do 1950, vir za leta pred tem pa so podatkovne baze IMF. Na sliki je prikazana višina BDP na prebivalca in sicer po stalni pariteti kupne moči (PPP) in stalnih, torej primerljivih cenah. Številke so bile do druge svetovne vojne seveda relativno nizke, med 4 in 10 tisoč današnjih dolarjev. Rast je bila dokaj konstanta z dvema padcema – prva svetovna vojna in kriza tridesetih let. Najvišji nivo je v vsem tem času izkazovala Velika Britanija.

V času II. svetovne vojne pa so odskočili Američani in to razliko zadržali. Anglija je imela v času druge svetovne vojne stagnacijo, a je za drugimi državami zaostala v osemdesetih letih. Pričakovano izrazit padec pa je bil v Nemčiji, Franciji in Italiji, ki pa so denimo ta zaostanek za Anglijo do šestdesetega leta že nadoknadili. Gibanje Slovenije je bilo zanimivo, če ga primerjamo z Japonsko, Kitajska pa je seveda zgodba zase. Naj ponovim, da so to seveda podatki o BDP na prebivalca, celotna moč ekonomije pa je pomembno drugačna.

To gibanje BDP na prebivalca pa je zanimivo spremljati še z enega vidika in sicer je na tretji sliki primerjava posamezne države z dohodkom v ZDA (upoštevaje enako kupno moč). Standard Angležev je praktično vse obravnavano obdobje sledil dohodkom Američanov. Ostale evropske države pa so do leta 1975 lovile zaostanek iz druge svetovne vojne in se nato ustalile nekje na 90 % primerljivega BDP Američanov. Seveda je bila skupna rast v ZDA višja, a kot rečeno, je ta v veliki meri temeljila na priseljevanju, medtem ko preračunano na prebivalca večjega odstopanja ni bilo (razen omenjena Italija).

Japonci so po drugi vojni startali le z 20 % dohodka Američanov, a v devetdesetih prišli na 80 %. Kljub siceršnji kasnejši stagnaciji, ostajajo preračunano na prebivalca približno tam (zopet posledica gibanja prebivalstva). Mi smo po osamosvojitvi padli na 40 % in nato presegli 60 %. Seveda v povprečju, popolnoma drugačna primerjava pa je ob izločitvi najpremožnejših, kjer smo ugotavljali, da kakega odstopanja niti ni.

Sliki pa je dodan še podatek za Češko, ki se pogosto izpostavlja, kako nas je zadnja leta prehitela. Po krizi so se dejansko hitreje pobrali in danes je njihov BDP na prebivalca po kupni moči nekaj nad slovenskim. Zanimiv je pogled za nazaj, ko so bili nekoliko pred nami tudi že pred dvajsetimi leti (1995), a potem zaostali. Za Češko pa je dodan še en podatke (prekinjena črta), kjer pa je upoštevan BDP za zaposlene. Torej tisti del BDP, ki pripada prebivalstvu za njihovo delo in je preračunan primerjalno na Slovenijo. Po kupni moči so imeli lani Čehi res 3,5 % višji BDP na prebivalca (nominalno sicer še vedno nižji), če pa pogledamo dohodke za prebivalstvo, pa so bili ti v Sloveniji okoli desetino višji.

Ti podatki kažejo, da je seveda tudi z BDP možno “manipulirati”, odvisno kaj želiš pokazati. Zato ni bil namen, da podatke v tem prispevku poglobljeno komentiram ali delam velike zaključke. Verjetno pa si vsak bralec, ki ga nekoliko bolj zanimajo tudi številke in zgodovina, lahko iz prikazanih gibanj, najde kake zanimive poudarke.

To je bilo torej nekaj zgodovinskega vpogleda v gibanje BDP, v tretjem, zadnjem delu članka pa se posvečam aktualnim podatkom o gibanju v zadnjih dveh desetletjih.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *