Ali letošnji izvoz res za 10 % presega lanskega?

Statistični urad je pred dnevi objavil zadnje podatke o blagovni menjavi Slovenije. Po nekoliko slabšem avgustu, so septembrski dosežki zopet rekordni. Izvoz je bil kar za 15 % večji v primerjavi z lanskim septembrom in v prvih devetih mesecih smo tako izvozili za blizu 10 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Glede na stalna opozorila o ohlajanju gospodarskih gibanj in skoraj ničelno rast pri naših največjih partnericah, so to vsekakor impresivni podatki. Sliko nekoliko kvarijo podatki o uvozu, kjer je letos rast še višja in sicer 11,8 %. Zaradi tega se je lanski devetmesečni presežek v višini 423 milijonov evrov praktično izničil. Letos sta zaradi hitrejše rasti uvoza po začasnih podatkih izvoz in uvoz skoraj izravnana, saj imamo v trgovinski bilanci celo 35 milijonov evrov primanjkljaja. Seveda pa je tekoči račun plačilne bilance kljub temu močno pozitiven (tudi letos bo verjetno ponovno preko 2,5 milijardi evrov), ker imamo velik presežek pri menjavi storitev s tujino.

Uradni podatki o obsegu blagovne menjave s tujino ter predvsem o izvozu so torej še naprej močno pozitivni. A ti podatki v zadnjem letu zajemajo tudi neka posebna dogajanja, ki pa postavljajo dosežke v blagovni menjavi Slovenije v precej drugačno luč. Rast je sicer še vedno pozitivna, vendar precej nižja, če izločimo en večji posel, ki v realnem pogledu na našo ekonomijo večjega vpliva nima.

Proti koncu lanskega leta je namreč v Sloveniji pričel delovati logistični center Novartisa (Leka) iz Švice. Preko tega centra je začela potekati precej obsežna blagovna menjava z zdravili. Podrobnejši vpogled v podatke o mednarodni menjavi (zaenkrat so na voljo do avgusta) pokaže, da se je trgovanje z medinskimi in farmacevtskimi izdelki iz Švice v zadnjih dvanajstih mesecih povečalo za preko milijardo evrov in pol. Če k temu dodamo še tranzit naftnih derivatov, je polovico letošnjega povečanja uvoza ter izvoza posledica dodatnih tranzitnih poslov, ki kakih pomembnejših zaslužkov Sloveniji najbrž niso prinesli.

Na sliki so z zgornjo črto prikazani uradni podatki o letni stopnji rasti izvoza (6-mesečne drseče sredine). Ta se zadnje leto in pol giblje na nivoju okoli 10-odstotne rasti, v 2017 so bile stopnje še višje, v 2016 pa okoli 5 %. Vendar kot rečeno, je k letošnjim ugodnim dosežkom največ rasti dodali tranzitni posli z zdravili iz Švice in nafto. Izločitev tega izvoza prikazuje spodnja črta. Na takšen način korigirana stopnja izvoza se je v zadnjih dveh letih znižala iz 15 na okoli 5 % letno. Verjetno ta podatek bolj točno prikazuje naše izvozne dosežke, ki so sicer še vedno zelo ugodni, realno pa vseeno ne tako visoko, kot izhaja iz uradnih evidenc.

Podobno, mogoče še bolj drastično, velja tudi za uvoz blaga. Ta ostaja na visokih 12 % rasti, a popravek za omenjene dodatne tranzite zniža rast na polovico. Pri tem je seveda potrebno napisati, da je takšnih tranzitnih poslov v naši blagovni menjavi najbrž veliko. Omenjena enkratna sprememba oz. vpliv pa je tako močna, da je dobesedno “porušila” oz. zameglila značilnosti blagovne menjave zadnjega leta. Če samo ena skupina blaga iz ene države predstavlja kar polovico vseh sprememb v gibanju blagovne menjave države, je najmanj potrebno, da jo identificiramo ter preverimo njen vpliv. In to prikazujeta ti dve sliki ter tudi še naslednja.

Pri blagovni menjavi s farmacevtskimi izdelki je značilno tudi to, da je bilo v zadnjih dvanajstih mesecih bistveno več uvoza kot izvoza. Primerjalno z enakim obdobjem leto poprej, je bila razlika med uvozom in izvozom kar 430 milijonov večja pri blagovni menjavi s tem izdelki s Švico. Za 350 milijonov evrov je bil višji tudi presežek skupnega uvoza nad izvozom farmacevtskih izdelkov ne glede na državo. To pomeni, da smo v Slovenijo v preteklih 12 mesecih uvozili dodatnih najmanj 350 milijonov evrov farmacevtskih izdelkov, ki so ostali na zalogi (verjetno v logističnem centru) – vsaj tako lahko razumemo tako močno povečan uvoz.

To je seveda povzročilo, da je bil saldo blagovne menjave Slovenije v zadnjem letu dni postal negativen, da več uvozimo kot izvozimo. Na tretji sliki so s spodnjo črto prikazani uradni statistični podatki in če gledamo drseče 12-mesečno obdobje (eno leto) je od letošnje pomladi naša blagovna menjava v deficitu. Po septembrskih podatkih imamo letos sicer minimalnih 35 milijonov evrov trgovinskega primanjkljaja, če pa seštejemo vseh zadnjih 12 mesecev pa je bilo trgovinskega primanjkljaja dobrih 300 milijonov evrov.

Do poslabšanja trgovinske bilance je lani sicer res prišlo. Če smo pred tem ustvarjali kakih 700 milijonov evrov presežka na leto, se je ta močno znižal. A upad na 300 milijonov evrov primanjkljaja je bil tudi posledica omenjena “polnjenja” skladišča Novartisa v Sloveniji. Brez tega dodatnega uvoza je trgovinski saldo še vedno pozitiven, čeprav precej manj kot nekdaj. Zgornja črta na sliki prikazuje mogoče bolj točen odraz gibanj v naši trgovinski bilanci – čeprav pa seveda drži, da smo te dodatne zaloge nedvomno uvozili.

Blagovna menjava države je eden od pomembnih kazalcev gospodarske uspešnosti, posebno v manjših državah. Vrednost izvoza blaga in storitev bo v Sloveniji letos verjetno znašala že 90 %, če jo primerjamo z vrednostjo BDP (to sicer ne pomeni, da 90 % BDP ustvarimo z izvozom, kot se takšna primerjava pogosto napačno tolmači). Zaradi tega je spremljanje dogajanj toliko bolj pomembno. In letošnja gibanja lahko hitro vodijo do napačnih zaključkov, če podatkov ne pogledamo nekoliko podrobneje.

Dejanska gibanja v blagovni menjavi v zadnjem letu dni so precej nižja kot izhaja uradnih podatkov (ki so seveda točni). Izvoz sicer še vedno narašča po štiri, pet odstotkov, ne pa deset kot kažejo podatki zaradi dodatnih tranzitnih poslov. Na drugi strani pa je trgovinska bilanca boljša kot izhaja iz statističnih podatkov. Bilanco je “pokvarilo” polnjenje skladišča Novartisa, kot lahko tolmačimo izjemno povečanje blagovne menjave farmacevtike s Švico ter primanjkljaj te blagovne skupine. Seveda pa so to samo ocene na osnovi poglobljene analize podatkov, ker SURS kakih vsebinskih pojasnil ni dal – pač samo ugotovi, da je letošnji uvoz 12 % višji od lanskega, mediji pa povzamejo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *