Razlogi za nižji proračunski presežek

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 mio EUR presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 mio EUR nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 mio EUR. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je omenjenih 537 mio EUR presežka podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 mio EUR več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

Na tej točki bi komentar lanskega proračuna lahko že kar končali, saj nekih izjemnih odstopanj v primerjavi s preteklim letom ni bilo. Vseeno pa v strukturi prihodkov in odhodkov beležimo kar nekaj sprememb, ki verjetno vseeno zahtevajo pozornost ali vsaj omembo. Tudi zaradi primerjave s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki se ves čas izpostavlja kot največji proračun v zgodovini Slovenije tako po prihodkih kot tudi presežku (če zopet izločimo omenjene dividende državnih bank).

Na priloženi tabeli je tako nekaj podrobnejših podatkov o gibanjih v proračunu in sicer so navedene pomembnejše spremembe, ki so vplivale na povečanje ali znižanje proračuna v lanskem letu ter po načrtu v letošnjem letu. V prvi vrstici so tako navedeni presežki proračuna v preteklih dveh letih in po sprejem rebalansu za 2020, nato pa spremembe tega presežka v posameznem letu. Kot smo navedli, je lanski presežek za 313 mio EUR nižji od presežka v 2018, pretežno zaradi izpada dividend od državnih bank. Drug najbolj ključen vpliv na višino presežka pa so prilivi iz EU ter s tem povezane investicije države.

Te proračunske postavke so v preteklem letu znižale presežek za dodatnih 260 mio EUR, naslednje leto pa naj bi bil rezultat ponovno za 134 mio EUR boljši. Takšni načrti so bili pravzaprav tudi že za preteklo leto, a se niso uresničili (po rebalansu proračuna za 2019 je bilo predvideno skoraj 300 mio več prilivov iz EU, kot nam jih je uspelo pridobiti, a tudi nekaj več investicij). Ker povečani presežek v letošnjem letu zopet temelji na sredstvih iz EU, samo upamo lahko, da se bodo tokrat napovedi uresničile, sicer z rekordnim presežkom ne bo nič.

Na spodnji sliki je prikaz gibanj prilivov iz EU vse od leta 2004, dodani pa so podatki o višini proračunskih izdatkov za investicije. Posebna zadnja leta vidimo močno povezanost investicijskih izdatkov države s prejetimi sredstvi iz EU (to omogoča tudi nekaj manjša nihanja v proračunskem rezultatu). Čeprav se je prejšnja sedemletna finančna perspektiva uradno zaključila v letu 2013, smo sredstva intenzivno črpali še dve leti kasneje. Sledilo je začetno obdobje dokaj šibkega koriščenja sredstev in če bomo želeli “ujeti” prilive po prejšnji perspektivi, bomo v naslednjih treh letih morali letno črpati po milijardo evrov (in imeti tudi ustrezno več investicij, saj kot je razvidno iz slike, zaostajamo pri črpanju iz kohezijskih in strukturnih skladov, medtem ko so prilivi za kmetijstvo dokaj konstantni).

V lanskem letu je bilo črpanja manj kot v letu 2018 in manj kot smo načrtovali, investicije pa so se kljub temu povečale in vse to je lani znižalo proračunski presežek za dodatnih 260 mio EUR. Glede na prikazane številke in gibanja, je letos verjetno res zadnji čas, da obseg črpanja sredstev povečamo, sicer bodo le-ta res ostala neizkoriščena, kar bi bilo velika škoda. Poleg tega, da gre za nepovratne vire, imajo investicije tudi močan vpliv na gospodarsko aktivnost, preko vplačila DDV pa tudi na proračunske prihodke (pri investicijah države je DDV dodatni strošek, a tudi priliv, za razliko od investicij privatnih investitorjev, kjer je DDV nevtralna kategorija – ves DDV, kar ga investitorji plačajo izvajalcem del, dobijo od države povrnjenega).

Lani nam je ta segment torej poleg izpada dividend dodatno znižal presežek in če ne bi bilo drugih pozitivnih učinkov, presežka sploh ne bi bilo. In kateri so bili ti dodatni presežki v višini skoraj 200 mio EUR?

Pri tem smo odstopanja pogledali nekoliko drugače. Številke v tabeli namreč prikazujejo koliko je bilo kakih prihodkov ali odhodkov več od nominalne rasti BDP. Ker se je lanski BDP nominalno povečal za okoli 5,5 %, podobno tudi potrošnja ali masa plač, nas zanima, kateri prihodki ali odhodki so se povečali več ali manj od tega. Ti zneski predstavljajo dejansko (realno) povečanje zaradi spremenjenih politik, davčnih stopenj ali strukturnih sprememb. Zneski so prikazani v tabeli.

Lani so tako pozitivno na proračun vplivali predvsem: ­

105 mio EUR: prilivi iz davka na dobiček (višja stopnja in dodatno višji dobički), ­

144 mio EUR: nižji izdatki za ZPIZ (nadaljuje se počasnejša rast pokojnin in števila upokojencev v primerjavi z rastjo plač in novim zaposlovanjem), ­

123 mio EUR: nižji izdatki za obresti (ti izdatki se znižujejo zaradi zapadanja starih, dražjih obveznic in nadomeščanja z novimi pod relativno ugodnimi pogoji in ta trend se bo v naslednjih letih še nadaljeval, kljub nominalno sicer približno enakem obsegu javnega dolga), ­

zanimiv je tudi še pozitivni vpliv dohodnine kljub pomembni davčni razbremenitvi regresa,

     ta razbremenitev regresa bo deloma vplivala šele v letošnjem letu,

     na višje prilive je vplivala višja rast mase plač,

      dodatno so se zadnji kvartal pomembno povečali prilivi od davka na dividende (zaradi zvišanja davčne stopnje na dividende, so si konec lanskega leta lastniki izplačali enkrat več dividend in v proračun vplačali dodatnih 36 mio EUR),

       dodatno pa je tudi vse povečanje dohodnine v zadnjem kvartalu pripadlo proračunu, saj so občine dobile enako kot lani (?).

Ob teh pomembnih pozitivnih vplivih, pa moramo izpostaviti še dva večja negativna: ­ največji lanski izpad je bil pri davkih na potrošnjo in sicer preko 200 mio EUR realno

– največ zaradi zniževanja trošarin na goriva (v bistvu to pomeni zniževanje davčne stopnje), dodatno pa lani preseneča samo 3 % porast DDV kljub precej višjem porastu potrošnje ,

­  – 78 mio EUR pa so bili dodatno višji transferi gospodinjstvom (socialni izdatki), kar je bilo upravičeno predmet razprave v parlamentu glede na ostala ugodna gospodarska gibanja (rast plač in zaposlovanja), ­

  • omenimo še nekaj višjo rast plač javnih uslužbencev (55 mio EUR), kar se je sicer močno izpostavljalo, a vpliv ni bil tako velik.

Vse naštete pomembnejše spremembe prilivov in odlivov so se lani na koncu odrazile v dobrih 200 mio EUR presežka, sicer bi bil proračun “na ničli”. Kljub sicer pogostim navedbam, da je večina proračuna vnaprej določena, vidimo da imajo posamezne politike vseeno kar precejšen vpliv in da proračun hitro lahko zaniha za nekaj 100 mio EUR navzgor ali navzdol.

Na koncu mogoče še nekaj vpogleda v letošnji proračunski načrt, sprejet z minimalno večino v parlamentu. Omenjeno je že bilo, da je predviden za 240 mio EUR višji presežek, največ zaradi optimističnega načrta povečanja prilivov iz EU. Le-ti naj bi letos presegli milijardo evrov. Od ostalih učinkov, ki bi skupaj dodatno izboljšali proračunsko sliko (prikaz je v tabeli), pa bi izpostavil predvsem transfere gospodinjstev. Ti izdatki (za nezaposlene, družinski in socialni prejemki, invalidi, prehrana in prevoz študentov in dijakov…) naj bi bili letos nominalno skoraj za desetino nižji. Glede na splošno rast BDP in proračunskih postavk naj bi tu “privarčevali” kar 200 mio EUR. Takšen načrt precej preseneča, saj vsaj v javnosti ni bilo predstavljenih kakih usmeritev, ki bi tako močno posegle na tovrstne izdatke. To je tudi drugi “največji prispevek” k letošnjemu rekordnemu povečanju proračunskega presežka (po sprejetem rebalansu) – a upravičeno lahko dvomimo, da bomo to dosegli in tudi, če je to upravičeno.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *