Izgubljene priložnosti z drugim korona zakonom

Pred dvema dnevoma je bil objavljen osnutek drugega “protikorona” zakona. Splošni komentar teh zakonov gre v smeri, da je bil prvi namenjen reševanju bolj socialni težav (vseboval je predvsem nadomestila za zaposlene), z drugim pa naj bi reševali gospodarstvo. Po vsebini gre v obeh primerih pretežno za pomoč gospodarskim subjektom, kar pa posredno pomaga predvsem zaposlenim in to v obeh primerih. Manj ko bo prizadeto gospodarstvo (bolj ko se mu bo pomagalo), manj težav bo imelo pri izplačevanju plač, kar pa potem pozitivno vpliva na položaj celotne družbe in vsega prebivalstva. S tega vidika se ne bi mogli strinjati z očitkom, da gre za pomoč predvsem podjetniškemu sektorju (lastnikom kapitala). Država s svojo vlogo in pomočjo res poskuša ublažiti položaj v tem sektorju, a so pozitivni učinki pri položaju večine prebivalstva višji, če bo gospodarstvo manj prizadeto.

V nadaljevanju je nekaj ocen predlagane zakonodaje iz drugega paketa (po prvem predlogu), pri čemer ocenjujem predlog likvidnostne pomoči gospodarstvu kot precejšnje razočaranje. Ker je bilo kritike predlaganih rešitev kar veliko, spremljamo, da bo v končni različici zakona povečan obseg poroštev (od 2,0 na 2,8 mrd), povečal pa naj bi se tudi delež poroštev za kakih deset odstotnih točk. To sicer nekoliko izboljša predlog, ki pa je še vedno po nepotrebnem skromen in bo rešil le malo težav s katerimi se srečuje gospodarstvo – to pa bo imelo v naslednjih korakih velike posledice na bistveno večjo nezaposlenost ter nižanje prejemkov vseh skupin prebivalstva.

S tega vidika je res škoda, da smo pri tej pomoči tako previdni, saj le malo obremenjuje javne finance, na drugi strani pa se odpirajo precejšnje možnosti za izjemno poceni zadolževanje države. Gre v bistvu za možnost najemanja posojil, ki jih državam realno sploh ne bo potrebno vrniti in ne dvomim, da bo veliko drugih držav to dobro izkoristilo. Samo upamo lahko, da se nam ne bo ponovila zgodba iz prejšnje krize, ko nismo sanirali bank v prvem koraku, ko je EU to dokaj širokogrudno podpirala, temveč šele v drugem koraku (prepozno), ko smo bili zato deležni precejšnjih omejitev (med drugim tudi obvez, da moramo vse banke prodati).

Generalno menim, da je bil prvi zakon dobro zastavljen in rešuje najbolj akutne težave. Usmerjen je seveda v gospodarske subjekte, a to menim, da je tudi pravilna pot, saj če saniramo razmere na prvi stopnji, je manj težav in potreb po razreševanju v drugih fazi (pri ljudeh, bankah). Po moji oceni je sicer zastavljen preveč v skrbi, da ne bi prihajalo do zlorab (te bodo v vsakem primeru) in zato so pogoji dokaj zahtevni. Škoda, da nismo sli v bolj enostavne rešitve. Tudi hitrost sprejemanja je bila dokaj dobra glede na običajno prakso, po nepotrebnem se je zapletla edino zaradi vključevanja drugih zadev, zaradi česar se je zakon potem politiziral. Glede na potrebno informacijsko podporo pa najbrž tudi hitrejše sprejetje ne bi omogočilo drugačnega (hitrejšega) načina izvedbe.

V predlaganih popravkih razumem, da so zajeli nekatere nelogičnosti in omejitve, predvsem za skupine zaposlenih preko drugih oblik zaposlitve (in najranljivejše), katere so bile do sedaj izpuščene ali nesorazmerno obravnavane (tega področja nisem podrobneje gledal, ker je tudi bolj obsežno in podrobno).

V delu, ki se nanaša na večino podjetij in je po obsegu najpomembnejše, pa vidim, da so pravzaprav vnesli samo še dodatne varovalke, omejitve in pogoje za koriščenje državne pomoči (omejitve EU glede upravičenja do državne pomoči, pogoji glede kasnejšega (prevelikega) povečanja obsega poslovanja, omejitev povračila prispevkov na povprečno plačo, dodatni pogoji za temelji dohodek…). Predlog dopolnil prvega zakona torej ne prinaša nekih ugodnosti ali poenostavitev postopkov pridobitve pomoči, temveč jo samo zapleta.

Glede Interventnega zakona za likvidnost (drugi paket) pa menim, da gre za precejšnje razočaranje, kar je tudi ocena gospodarstva, kot berem v medijih (izjava GZS). S prvim zakonom se je nadomestil izpad dohodka za pokrivanje stroškov dela (za 2 1/2 meseca), izostala pa je pomoč za pokrivanje dela ostalih stroškov, ki nastajajo kljub ustavitvi poslovanja ter likvidnostna pomoč poslovnim subjektom. To bi bilo nujno, da bi prišlo do čim manjšega zastoja v poslovnih procesih, kar ima pozitivni vpliv na celotno ekonomijo in položaj prebivalstva.

Na žalost drugi paket zakonov v ničemer ne rešuje ostalega izpada dohodkov, pri likvidni pomoči pa se pozablja, da z njim država samo začasno likvidnostno pomaga podjetjem in da zanjo to sploh ni odhodek (razen v primerih stečaja podjetij). To je sicer eksplicitno zapisano v izhodiščih zakona (“Z uveljavitvijo zakona ne bodo nastopile neposredne finančne obveznosti za proračun Republike Slovenije, ker gre pri zakonu za izdajanje poroštev za obveznosti tretjih oseb, torej za pogojne obveznosti”), a takšna oblika pomoči se poskuša enačiti z dejansko pomočjo, kot je predvidena v prvem zakonu (vsaj tako se razume predstavljanje tega zakona).

Značilnost predloga je v tem,

  • da je ­ obseg poroštev precej manjši, kot so jih sprejele druge države (v Delu je bila prikazana nazorna primerjava – dodajam spodaj), ­
  • sprejema se več kot mesec dni kasneje kot drugje (kljub temu, da je sam predlog pravzaprav zelo enostaven in ni prinesel nekih inovativnih rešitev, zaradi česar bi ga lahko napisali v nekaj dneh), ­
  • predvsem pa podobno kot prvi uvaja veliko varovalk in omejitev zaradi katerih je vprašanje koliko podjetij ga bo sploh moglo (ali tudi želelo) koristiti; pri teh pogojih koriščenja sicer ni na voljo primerjava z drugimi državami (vsaj jaz ne nimam), torej kako so tam predvideni postopki odobravanja, a po nekaterih informacijah bistveno enostavnejše.

Pri tem bi izpostavil predvsem sledeča določila zakona: ­

  • vlada je določila zgornjo kvoto 2,02 mrd eur skupne vsote posojil (kje so sicer našli še tistih 20 mio poleg 2 mrd, mi ni čisto jasno), kar pomeni, da je dejanskega poroštva največ do okoli 1,3 mrd evrov (zakon namreč govori o kvoti za glavnice kreditov, torej celotni obseg ne samo poroštveni del),
    • to je zanemarljiv znesek glede na razmere, ko govorimo o izpadu veliko milijard BDP in ker gre samo za poroštva (torej ne za odhodek države), ­
  • višina poroštva je do 50 % (velika podjetja) oz. 75 % (ostala podjetja) višine posojila, kar pomeni, da velik del še vedno nosijo banke zaradi česar bodo te zahtevale enaka ali celo večja zavarovanja kot v običajnih razmerah (banke so pač zasebne institucije, ki si ne morejo privoščiti 50 % ali 25 % izgube pri posojilih), kar večina podjetij ne bo moglo izpolniti,
    • to dodatno potrjuje določilo, da mora banka obvezno nositi sorazmerni del izgube kot to velja za državo, kar preprosto pomeni, da banke posojila ne smejo dati, če obstaja verjetnost, da dolžnik posojila ne bo vrnil (to pa je v osnovi tveganje zaradi česar država daje poroštvo – a 50 ali 75 % poroštva tega tveganja ne reši v zadostni meri),
    • ob tem se to posojilo (samo državni del) šteje celo kot prednostna terjatev v stečajnem postopku ali prisilni poravnavi, kar za bančni del ne velja (če ni hipoteke),
    • v drugih državah se tega zavedajo in država daje garancijo za 80 do 90 % posojila, ­
  • kredit je dodatno omejen z višino prihodkov in plač v 2019, zopet ostreje kot drugje in dodatna omejitve višine posojila, ­ posebno podrobno je opredeljeno, kdaj in v kakšnih primerih lahko banka sploh odobri kredit s državnim poroštvom (omejitve EU pomoči), vzpostavljen je pogoj, da je podjetje “plačnik” (po pravilih EU), da ima poravnane vse davčne obveznosti…
    • to seveda pomeni, da so izločena iz pomoči vsa podjetja, ki imajo težave že do sedaj, kar menim, da je v osnovi prestrog pogoj, ker izloča preveliko število subjektov, katerim se bo položaj samo še poslabšal,
    • te pomoči so seveda vezane na soglasje EU (če se niso vmes pogoji že zaostrili), a verjetno smo tu zopet bolj previdni in črkobralski kot velja za druge države in ne bomo znali iti “malo preko” (tega se seveda ne sme navajati na glas), ­
  • pogoj za odobritev so tudi dostavljena letna poročila ter tekoče (kvartalne) bilance o poslovanju (to je sicer tako ali tako del rednega spremljanja poslovanja s strani bank in ne vem, zakaj je tudi to vse dodatno določeno v zakonu) ­
  • dodan je tudi pogoj prepovedi izplačevanja kakršnih koli nagrad in dividend za čas kredita (5 let!), kar je seveda možno zagovarjati, a se mi zdi tudi prestrogo, ­ dodatno pa lahko omenimo tudi, da bo država za to poroštvo zaračunala tudi nadomestilo (poleg obresti, ki jih računa banka in ki najbrž ne bodo nizke, saj tu nekega pogojevanja oz. limitov s strani države ni določenih, ker gre pač za zasebne institucije, ki morajo imeti interes da kreditirajo in to bodo verjetno tudi izkoristile),
    • to nadomestilo je od 0,25 do 2 % letno (odvisno od velikosti podjetja in leta kredita) – če bi podjetja izkoristila celotno kvoto, bi to npr. za državo pomenilo 30, 40 mio eur zaslužka in kar pomembno višjo efektivno obrestno mero),
    • tu se seveda lahko vprašamo, ali je namen države, da s tem tudi služi?

Zakon je po mojem mnenju daleč od pričakovanj in tudi od potreb ter namena pomoči. Država bi morala predvideti bistveno večjo kvoto (sicer jo lahko zvišajo kasneje, a ne vem zakaj se načeloma tako omejujemo – jo bomo zvišali takrat, ko EU komisija ne tega več tako širokogrudno odobravala kot včeraj ali sploh ne več? – poznamo izkušnje z bančno sanacijo). Odstotek poroštva bi moral biti vsaj 80, bolje 90 % in to vsem, ki bi se znašli v težavah in po potrebi v večjem obsegu. Dodatna težava bo že tako odobravanje teh posojil, ker banke v to ne moremo prisiliti (posebno ob tako visokem prevzemanju tveganja), pa tudi tehnično bo preko SID-a težko. P

redlog zakona torej tako vidim in kot spremljam, v tem nisem edini. Težava je v tem, da je osnutek napisan in verjamem sicer, da se bo v postopku sprejemanja kaj popravilo, osnovna poanta in določila pa bodo na žalost ostala enaka. Le zakaj se tako bojimo – saj bodo morala podjetja vse vrniti, če bodo le obstala v poslu (in za to še dobro plačala)?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *