Katera podjetja in panoge bodo najbolj prizadete s krizo in kako jim je treba pomagati

Višina izpada dohodka

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije, ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze o nujnosti katerih sem pisal.

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, ko so bila podjetja prepuščena sama sebi, prenehala s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, pa smo bili kasneje prisiljeni bistveno več vložiti v sanacijo razmer in tudi zagon gospodarske aktivnosti je bil bistveno težji.

Continue reading “Katera podjetja in panoge bodo najbolj prizadete s krizo in kako jim je treba pomagati”

Kako bo epidemija vplivala na proračun

Pričakovano zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter stroški v zvezi s sanacijo razmer epidemije, bodo imeli razumljivo velik vpliv tudi na državni proračun oz. na javne finance. Seveda so vse ocene ta trenutek zelo nezanesljive, a poskusi izračuna učinkov vsekakor niso odveč, saj odpirajo finančni okvir v katerem bomo iskali rešitve. Pri tem izhajam tudi iz ocene različnih scenarijev upada BDP kot jih je sestavil prof. Damijan in na podoben način sem ocenil tudi pričakovane izpade prilivov v državne blagajne.

V prvi tabeli so tako ključne številke državnega proračuna za zadnji dve leti (zaradi primerjave), dve oceni za letošnje leto (osnovna in pesimistična), dodana pa je tudi kolona trenutno sprejetega proračuna za letošnje leto. Nato pa so izračunane še nominalne in odstotne razlike teh scenarijev glede na podatke lanskega leta. Struktura proračuna v tabeli je sicer nekoliko drugačna kot se običajno prikazuje. Najprej so osnovni davčni viri ter redni izdatki države za plače, material in socialne transferje. Pri teh postavkah je med leti manj nihanj in njihov rezultat je bolj predvidljiv. Nato pa so dodani učinki sredstev iz EU in investicije, kjer pa so prisotna večja letna odstopanja. Na osnovi tega je ugotovljen primarni proračunski rezultat, po odbitku obresti pa še končni proračunski presežek ali primanjkljaj države.

Continue reading “Kako bo epidemija vplivala na proračun”

Kaj bi lahko bili ukrepi na finančnem področju za ublažitev posledic korona virusa

Kot se kaže, bo imelo dogajanje v zvezi s korona virusom precejšnje posledice tudi na ekonomijo in na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v mesecu, dveh ustavili, a tudi v tem primeru bodo gospodarske poledice dolgotrajnejše (ob daljšem spopadanju, pa še toliko več). Iz predstavitve dveh bodočih ministrov s področja gospodarstva smo sicer slišali opozorila, a jih razumem bolj kot umirjanje panike. Bodoči finančni minister je izpostavil potrebo po rebalansu proračuna in “rahljanju” fiskalnega pravila, gospodarski pa napovedal prepolovitev gospodarske rasti za letos (povzel je UMAR-jevo objavo).

Gledano z današnjega vidika in potencialno zahtevnejših scenarijev daljše zaustavitve gospodarske aktivnosti, so bile odločitve vlade v preteklih dveh letih pravzaprav enostavne. Prepirali smo se o tem, ali bodo proračunski prilivi pet ali šest odstotkov višji, ali bomo neko davčno stopnjo ali izdatek dvignili za en odstotek ali ne, ali smo se v napovedih gospodarske rasti zmotili za tri ali štiri desetinke odstotka. To kar se dogaja danes in kar nas kar verjetno čaka v bodoče (v milejši ali ostrejši obliki), bo zahtevalo popolnoma drugačen pristop nove vladne ekipe in resnično strateško razmišljanje in odločitve. Zaustavitev gospodarske aktivnosti samo za mesec ali dva (doma in naših partnerjev v tujini) lahko zniža obseg ustvarjene dodane vrednosti tudi za preko 10 %, kar pomeni skoraj “vojne razmere” (dal sem v narekovaje, a mogoče niti ni potrebno).

Situacija, ki se nam kaže, daleč odstopa od dosedanje “lagodnosti”, ko se je vsa razprava tudi v svetu vodila okoli tega, ali bo gospodarska rast plus ali minus desetinka odstotka. Ko smo iz tega delali paniko, čeprav gre pri tem dejansko samo za psihološko razliko in manj za kake spremembe v življenjskem standardu prebivalstva. Danes lahko beremo razne črne scenarije, kako bi popolna zaustavitev gospodarskega delovanja države pripeljala ljudi v bedo, kar je najbrž pretiravanje – a mesec ali dva zaustavitve ter postopno vračanje na stare tire lahko “pobere” desetino in več BDP, kar pa zahteva strateške odločitve. Tudi pravi čas, ne prepozno in seveda tudi ne prezgodaj. Verjetno smo tudi v razmerah, ko bomo morali preseči razlike in medsebojna obtoževanja in angažirati najboljše ljudi za iskanje ustreznih ukrepov.

Continue reading “Kaj bi lahko bili ukrepi na finančnem področju za ublažitev posledic korona virusa”

Kaj prinaša nova koalicijska pogodba

V nadaljevanju je nekaj finančnih ocen o koalicijski pogodbi, katere so stranke trenutno že nove vlade podpisale pred mesecem dni in katere stališča so potem novi vladni ministri zagovarjali tudi na zaslišanjih. Čeprav so glede na trenutne razmere prioritete vlade popolnoma druge, prav tako pa bo velik del usmeritev počakal na umiritev razmer, pa vseeno lahko poskusimo oceniti predvidene ukrepe nove vlade tudi s finančnega vidika.

Pri ocenjevanju dela dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca smo najpogosteje brali očitek, da vlada ni sprejela nobenih strukturnih reform, da ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za kakšne zahtevnejše spremembe, na drugi strani pa je delila “bombončke” v obliki dodatnih ugodnosti prebivalstvu. Ti očitki so pričakovano prihajali iz opozicijskih vrst, podobne ocene pa smo lahko spremljali tudi s strani preostalega medijskega prostora, ne glede na “barvo”.

Dejansko je bilo v zadnjih dveh letih sprejetih kar nekaj davčnih razbremenitev, dodatnih socialnih ugodnosti, pa tudi hitrejša rast plač v javnem sektorju. Učinki teh ugodnosti so ali bodo znašali (obremenjevali javne finance) v višini vsaj kakih 300, 400 mio EUR na letni ravni (odvisno od tega, kako jih izračunavamo). Seveda želi biti vsaka stranka in koalicija všečna ljudem in ugodne gospodarske razmere (višji proračunski prilivi) so vladi omogočili uveljavitev omenjenih ugodnosti. Tudi sam menim, da so bili ukrepi s stališča javnih financ upravičeni in dokaj uravnoteženi, seveda pa bi po mnenju nekaterih lahko dodali še kako ugodnost, drugi pa bodo raje zagovarjali znižanje davkov. Drži pa, da ni bilo sprejetih kakih reformnih ukrepov – a razen načelnih usmeritev, tako ali tako nihče ne navede točno s kakšnim ukrepom ali zakonom bi razrešil nekatere najbolj izpostavljene težave (denimo čakalne vrste v zdravstvu ali birokratizacijo in podobno).

In kaj v tem kontekstu prinaša koalicijska pogodba predvidoma novih vladnih partnerjev? Če pogledamo osnovne opredelitve, gre pravzaprav nadaljevanje dosedanje politike (tudi zato, ker nihče ne tvega kakšnih večjih premikov, niti ne ve, s kakšnimi konkretnimi zakonskimi spremembami bi to dosegli). Glavne usmeritve iz pogodbe bi lahko razdelili v dve skupini:

V svojih pisanjih praviloma analiziram samo številčne podatke, zato tudi tokrat nekaj o konkretnih finančnih učinkih predlaganih “bombončkov” nove vladne koalicije. Pri tem mi je bilo zanimivo, da v nobenih medijih nisem zasledil kakih tovrstnih ocen, niti dilem v vzdržnosti teh predlogov oz. očitkov o “kupovanju” volivcev.

Obljuba o dodatnem zvišanju pokojnin je po zadnjih podatkih o nižji gospodarski rasti manj zavezujoča. Nakazuje se namreč, da bomo letos težko presegli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar bi prineslo dodatno uskladitev pokojnin. Konkretni predlog obremenjuje javne finance za dodatnih 70 mio EUR letno (poleg okoli 40 mio EUR, kar je sprejela že prejšnja vlada). Glede na vse zaostanke pri usklajevanju pokojnin, bi bila ta korekcija upravičena tudi ob manjši gospodarski rasti, finančno pa ni tako problematična (posebno upoštevaje zaostajanje rasti pokojnin ter da večji izdatki za pokojnine pomenijo istočasno večjo potrošnjo in tudi več javno-finančnih prihodkov, tako da je neto učinek na proračun nižji).

Predlog hitrejše uskladitve odmernih odstotkov bi javne finance čez nekaj let dodatno obremenil za kakih 7 mio EUR letno. Tudi to ni kak večji znesek, seveda pa že obstoječi predlog postavlja nove moške upokojence v precej boljši položaj kot tiste, ki so se upokojili zadnja leta (vsa leta v pokoju bodo prejemali za kakšno desetino višjo pokojnino).

Ponovna uvedba seniorske olajšave “prevedeno” pomeni, da bi okoli 10 tisoč upokojencev z najvišjo pokojnino mesečno prejemalo nekaj deset evrov višji znesek. Proračun bi to obremenilo za okoli 2 mio EUR letno. Če je pri visokih pokojninah ta popravek ni pogojen, je pri dvigu najnižjih pokojnin do praga revščine, več previdnosti (“odvisno od proračunskih možnosti”). Dvig vseh starostnih pokojnin na najmanj 600 EUR bi javne izdatke obremenilo za preko 170 mio EUR letno. Seveda je veliko nižjih pokojnin tudi zaradi krajše delovne dobe in zanje minimum ne bi veljal, vseeno pa bi bila takšna uskladitev visok zalogaj.

Lani je bilo iz občinskih proračunov plačano 302 mio EUR za subvencioniranje vrtcev. Dodatno polno subvencioniranje vrtca za vse otroke bi verjetno pomenilo najmanj 100 mio EUR dodatnih javno-finančnih izdatkov.

Danes imamo pri finančni podpori za otroke sistem, po katerem slabše plačani dobivajo otroške dodatke (do okoli 100 EUR mesečno na otroka), bolje plačani pa zaradi olajšav za otroke pri plačilu dohodnine, za približno enak znesek višjo plačo. Te olajšave sicer veljajo za vse zaposlene, a slabše plačani že danes ne plačujejo dohodnine in zato jim te olajšave skoraj nič ne koristijo. Glede na takšno stanje, bi bilo vsekakor najbolj enostavno, da bi vsi otroci dobili kakih 100 EUR univerzalnega otroškega dodatka. Če bi to uvedli z istočasno ukinitvijo olajšav pri plači za otroke, večjih učinkov na javne finance pravzaprav ne bi bilo, sistem izplačila pa bi bil precej bolj enostaven. Seveda pa bi to pomenilo nekoliko nižje plače ljudi, ki danes koristijo te olajšave (povprečna plača bi se statistično znižala vsaj dober odstotek).

Predlagani dvig povprečnin za občine ima najbrž vsaj nekaj deset milijonov EUR učinka (za izračun ni na voljo dovolj podatkov). Enako velja za morebitno davčno razbremenitev dodatnih nagrad in izplačil, a kakršenkoli predlog že bo, bo najbrž tudi pomenil nekaj deset mio EUR zmanjšanja davčnih prilivov.

Pod oblikovanje konkurenčne trošarinske politike je verjetno mišljena sprostitev cen naftnih derivatov, kar je bila že dolgo želja gospodarskega ministr(stv)a, a je to finančno ministrstvo do sedaj blokiralo. To je od navedenih edini ukrep, ki bi javne finance nekoliko okrepil, predvsem pa zvišal dobičke naftnih družb, plačalo pa bi prebivalstvo (seveda pa bi potem prebivalci lahko izbirali, kje bodo za derivate plačevali več, kot argumentirajo zagovorniki sprostitve cen).

Zavod za zdravstveno zavarovanje je lani izplačalo 378 mio EUR boleznin za odsotnost preko 30 dni bolniške. Bolniška nad 30 dni predstavlja dobro polovico vse bolniške odsotnosti (6,5 delovnih dni povprečno na zaposlenega od skupnih 12 dni). Prvih 30 dni plačajo podjetja sama, ostalo pa gre iz zdravstvenega prispevka. Samo 10 dni premika iz bremena podjetij v breme ZZZS bi torej pomenil preko 100 mio EUR večje izdatke za ZZZS in dvig dosedanje skupne stopnje prispevkov ZZZS za 0,5 % (na 13,4 %). V povprečju to podjetja ne bi dodatno obremenilo, ker bi imela manj tekočih izdatkov za bolniške, seveda pa bi dodatno povečalo obseg javno-finančnih prihodkov in izdatkov.

Zanimiv pa je predlog, da bi posamezniki lahko dobili bolniško do 3 dni oz. skupaj 9 dni na leto brez kakega potrdila zdravnika. Predlog je sicer zamišljen dobronamerno, da se razbremeni administriranje, a odprto bo vprašanje, kako kontrolirati upravičenost odsotnosti. Verjetno ni potrebno navajati, kako hitro bi marsikdo izkoristil to možnost. Trenutno koristijo zaposleni v povprečju 5,5 bolniških dni v breme delodajalca na leto, s tem ukrepom pa bi dali zaposlenim “bianco” menico za koriščenje dodatnih 9 dni (!). Ocenjevanje koliko bi bilo zaradi tega več bolniške odsotnosti (in stroškov), je seveda čista špekulacija, a močno dvomim, da bi bil ostal obseg bolniške enak.

———

Tudi skoraj vsi navedeni konkretni predlogi iz druge skupine so torej vredni podpore (tudi s strani Levice najbrž ne bo zadržkov). Nekateri so sploh upravičeni ali celo nujni – a srečali se bomo z omejitvami javnih financ. Že sprejete ugodnosti v mandatu prejšnje vlade so kar precej posegli v javne finance, novi predlogi pa proračunsko sliko dodatno poslabšujejo. Med konkretnimi spremembami so navedene samo obremenitve proračuna in niti ene, ki bi povečala prilive ali znižala druge odlive. Mogoče je nekaj prostora med načelnimi usmeritvami (npr. racionalizacija in debirokratizacija javne uprave), a dosedanje izkušnje katerikoli vlade praviloma kakih večjih rezerv niso našle (tudi zloglasni ZUJF je pravzaprav samo zmanjšal omenjene ugodnosti, katere naj bi sedaj izboljšali).

Realizacija zapisanih obvez in dogovorov koalicijske pogodbe bo objektivno lahko javne finance samo dodatno obremenila (in odstopila od enega ključnih ciljev “znižanje javne porabe”). To bo še toliko težje, ker se bodo gospodarske razmere preje poslabšale kot obratno. A splošno poslabšane razmere v svetovni ekonomiji vse glasneje odpirajo vprašanja o upravičenosti strogih proračunskih omejitev in o nujnosti fiskalnih stimulansov. Mogoče je to celo prilika za večje trošenje. Posebno, ker bo temu težje nasprotovala tudi nasprotna stran (opozicija).

Za konec pa v spodnji tabeli še nekaj konkretnih številk, za katere namene smo lani porabili 18,97 milijarde EUR (39,5 % BDP) javnih izdatkov po konsolidirani bilanci javnega financiranja. O teh izdatkih je seveda vedno veliko načelnih debat, konkretnega pa bolj malo. Levo je struktura skupnih izdatkov, desno pa podrobneje še vsi transferi prebivalstvu vključno s pokojninami.

Koliko so ocene gospodarstvenikov napoved bodočih gospodarskih gibanj

Poleg številčnih podatkov o gospodarskih gibanjih, statistika že od leta 1995 zbira tudi podatke o poslovnih tendencah. Gospodarstveniki mesečno izpolnjujejo ankete o gospodarskih gibanjih, zaupanju in pričakovanjih in ti podatki se potem obdelajo in objavljajo kot kazalniki gospodarske klime oz. zaupanja. Te kazalce praviloma razumemo kot nekakšno napoved v katero smer se nagiba gospodarstvo in posebno, kadar so pričakovanja nizka, se to pogosto interpretira kot napoved poslabšanih rezultatov in razmer.

A primerjava teh kazalcev z dejanskim gibanjem gospodarske aktivnosti pokaže, da ti kazalci (mnenja gospodarstvenikov) kažejo samo trenutni položaj gospodarstva, nikakor pa niso neka napoved bodočih trendov. Potrjujejo samo to, kar kažejo tekoči podatki o gibanju npr. industrijske proizvodnje, izvoza ali BDP, ne pa tega, ali lahko v naslednjih mesecih pričakujemo upad gospodarske rasti ali njeno zviševanje. Mnenja gospodarstvenikov torej ne moremo uporabiti kot nek signal, ali se bodo gospodarski trendi zopet obrnili navzgor ali upadali še naprej, le da tekoče gibanje zaznajo nekaj prej kot statistika izračuna višino BDP kot najbolj običajnega kazalca gospodarske aktivnosti.

Continue reading “Koliko so ocene gospodarstvenikov napoved bodočih gospodarskih gibanj”

Razlogi za nižji proračunski presežek

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 mio EUR presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 mio EUR nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 mio EUR. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je omenjenih 537 mio EUR presežka podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 mio EUR več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

Continue reading “Razlogi za nižji proračunski presežek”

Kaj dejansko poganja naš BDP

Da bomo v naslednjih letih dosegali v svetu nižje stopnje gospodarske rasti, smo si verjetno vsi edini. Prisotna so precejšnja tveganja in negotovosti, od trgovinskih vojn do velike zadolženosti – a vse institucije še vedno napovedujejo gospodarsko rast. To sicer ni nobena garancija, da se kakšen upad gospodarske aktivnosti res ne zgodi, a vseeno. Za naslednja tri leta so tako napovedi za ZDA, Evropo in tudi Slovenijo pozitivne, čeprav s kako odstotno točko ali dvema nižjo rastjo kot smo jih beležili 2015 – 2017.

V skladu s temi trendi, se je tudi v Sloveniji v letošnjem tretjem kvartalu BDP povečal le za 2,3 odstotke glede na isto obdobje lani, kljub nekaj višjim pričakovanjem. Pri tem se izpostavlja predvsem domača potrošnja, ki se je povečala za 3,8 odstotkov, kar lahko hitro privede do napačnih zaključkov, kako trenutno gospodarsko rast poganja predvsem domače trošenje. V podatkih SURS-a je namreč tudi podatek, da je končna potrošnja gospodinjstev prispevala k rasti kar 2,2 odstotni točki, torej skoraj ves porast BDP.

Continue reading “Kaj dejansko poganja naš BDP”

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – III. del

Povzetek prvih dveh delov

V prvem delu analize smo ugotavljali, da je obdavčitev prejemkov in naslova plač seveda progresivna in sicer med 32 in 42 % za večino zaposlenih, odstopajo le najvišji prejemki s tudi 60 % obdavčitvijo. Ko pa k temu dodamo še davke, ki jih plačamo ob potrošnji (DDV, trošarine) pa je naraščanje stopnje obdavčitve z večanjem plač precej manj izrazito. Ta izračun pa smo potem “popravili” še za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje (seveda samot tisti del, ki bi bil potreben za izplačevanje pokojnine v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov). Prispevek pokojnino za v bistvu pravzaprav neto prejemek, le da ga prejemamo po upokojitvi. Po tej korekciji se obdavčitve giblje med 32 in 38 % od skupnega prejemka, le pri desetini najbolje plačanih se na koncu dvigne tudi na 60 %.

Slika pa se spremeni, če k tej obremenitvi dodamo še obdavčitve iz naslova prejemkov iz kapitala.

Continue reading “Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – III. del”

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – II. del

Povzetek prvega dela

Kadar obravnavamo nivo obdavčitve posameznikov, imamo praviloma vedno v mislih predvsem obdavčitev prejemkov iz dela. Pri tem pa zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Če pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, ugotovimo, da je razporeditev davčnih stopenj precej drugačna. Obdavčitev prejemkov iz dela je skoraj v vseh državah progresivna, davčne stopnje na vse prejemke skupaj pa s povečevanjem prejemkov večkrat celo padajo.

Takšni rezultati izhajajo iz raznih analiz tujih avtorjev (primeri za Francijo in ZDA v dokumentu “Can a Wealth Tax Work?” by Gabriel Zucman), medtem ko kakšnih podobnih izračunov za Slovenijo ni zaslediti. V pričujoči analizi smo poskušali skupni nivo obdavčitve izračunati tudi za Slovenijo in v prvem delu tega pregleda je predvsem prikaz obdavčitve potrošnje ter prejemkov iz dela, v nadaljevanju pa bi pogledali še skupno obdavčitev.

V prvem delu smo tako ugotovili, da so prejemki večine ljudi obdavčeni po stopnjah od 32 do 42 %, le zgornji odstotek najbolje plačanih ljudi plačuje davke tudi po 60 %.Ko pa smo k tej obdavčitvi dodali tudi davke, ki jih plačamo ob potrošnji naših zaslužkov, pa je bil progresivnost že precej nižja, saj se pri večini giblje v razponu med 48 in 55 %.

Continue reading “Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – II. del”

Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – I. del

Povzetek

V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. Poglobljene analize primerljivih držav vseeno kažejo, da je naša obdavčitev plač v pri večini zaposlenih dokaj podobna obdavčitvi v tujini. Res pa odstopamo navzgor pri obdavčitvi najvišjih plač. Ker nimamo uvedene omejitve plačevanja socialnih prispevkov (socialne kapice), so prejemki nad pet ali deset tisoč evri dokaj močno obdavčeni. Sicer nimamo veliko ljudi, katerih mesečni prihodki bi presegali te zneske, a pri najvišji obdavčitvi od dodatno izplačanega zneska upravičenec prejme le tretjino, ostalo nameni državi. Zato velja tudi ocena o visoki progresivnosti obdavčitve dela.

Čeprav ni dilem glede tega, pa pri tovrstnih ocenah zanemarjamo dejstvo, da državljani plačujemo tudi druge davščine. Država pobere veliko davkov z davki na potrošnjo (DDV, trošarine) ter z davki na premoženje. Ko pa pogledamo plačilo vseh navedenih davkov skupaj, pa ugotovimo, da davčne stopnje vseeno niso tako progresivne.

Pri davkih od potrošenega blaga je namreč značilno, da ljudje z nižjimi prejemki pretežni del tega potrošijo in plačajo polne davke, premožnejši pa za potrošnjo namenijo manjši del svojih prejemkov in še od tega precej v tujini. Velik del prihodkov jim namreč ostaja in te usmerjajo v razne naložbe ali varčevanje. Zaradi tega je delež teh davkov glede na njihove skupne prihodke precej nižji kot to velja za ljudi z nizkim plačami. Za kapitalske prihodke pa je značilno, da so obdavčeni precej nižje kot dohodki iz dela in ker te dohodke prejemajo predvsem ljudje iz zgornjega dela lestvice (najbogatejši), se jim povprečna davčna stopnja dodatno znižuje.

Continue reading “Pregled celotne obdavčitve prejemkov prebivalstva v Sloveniji – I. del”